Pri Družini in Življenju verjamemo, da je spolnost eden najlepših Božjih darov človeku. Verjamemo, da zakonska spolnost, »polna strasti in slasti«, kot jo opiše papež Frančišek v Amoris Laetitia, kot predokus nebes najlepše kaže na lepoto in neskončno blaženost, ki je bomo deležni v nebesih …
Zakonci in pari, ki se zbiramo v okviru Družine in Življenja se zavedamo, da je naša težnja k »več« odmev hrepenenja po brezpogojni ljubljenosti, ki ga je v našo bit postavil Stvarnik. Verjamemo, da je ljubeč odnos med možem in ženo kot “predokus večnosti” najučinkovitejša podoba, ki kaže na Stvarnika, avtorja vsega, kar obstaja …
Ona je Ljubljančanka, on pa Dolenjec. Meta je sodelavka v Družini in Življenju. Primož je nedavno po več letih dela v avtomobilski industriji pustil službo in se podal na novo pot, da bi bil lahko več z družino in delal, kar ga veseli. S petimi otroki sta si ustvarila dom v Dobravi pri Škocjanu. Poznate to resnično zgodbo?
»Atiii, me lahko lepo prosim danes pelješ v šolo? Poleg nahrbtnika imam še dve torbi, pa še dežuje zunaj.« Resno? Ob nekaj minut čez 6. uro zjutraj? Pa ravno danes, ko sem uspel vstati dovolj zgodaj, da bom lahko – vsaj tako sem mislil – zares v miru prebral Sveto pismo in premišljevanje v Besedi med nami, imel nekaj minut tišine za molitev in potem še kaj zapisal v dnevnik?
Ko se pogovarjam z nevernimi ljudmi, vidim, da nas imajo za mučenike, ki se moramo kar naprej upirati grehom in ves napor vlagati v to, da ne bi grešili. Ne razumejo, da je bistvo krščanstva v tem, da nas Bog osvobaja od sil zla, v katere se ujemamo, da bi bili svobodni, da nam daje moč, da se lahko proti tem silam borimo. Ne gre za naprezanje.
Ni se še končala ena kriza; niti malo je še nismo predelali, že je pred nami naslednja, še hujša. Ob še do nedavna nepredstavljivih novicah iz vojnih žarišč v Ukrajini smo pretreseni, obenem pa tudi zaskrbljeni, negotovi, prestrašeni. Kaj hitro se znajdemo v skušnjavi, da bi razmišljali le še o tem, kako daleč lahko vse skupaj gre.
Najina (zakon) zgodba v pisni in video obliki. Pričevanje Romana in Rebeke Ravš je izjemna zgodba o preizkušnjah in uspehu pri delu, v družini ter rasti v veri.
Z velikim veseljem, ponosom in hvaležnostjo sporočamo, da bo danes, na praznik Sv. Jožefa, varuha družine, apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Jean-Marie Speich našima ustanoviteljema Daniju in Vilmi Siter podelil najvišje papeško odlikovanje “Pro Ecclesia et Pontifice” (iz latinščine: Za Cerkev in papeža) za delovanje na področju zakonskih skupin in odnosov med zakonci. HVALA VSEM …
Jožef je kot pravi moški znal s svojimi dejanji kljubovati družbenim normam svojega časa, predvsem pa lastnemu strahu pred nečim novim in negotovim. Bil je močan in možat, pa vendar ne na mačističen način. Ta možatost je prišla prav iz njegove sposobnosti, da »vse dela iz ljubezni«. Bil je sposoben prisluhniti notranjemu glasu, intuiciji, skozi katero mu je spregovoril Bog. In bil se je sposoben odreči lastnemu udobju.
Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.
"*" označuje obvezna polja
