»Atiii, me lahko lepo prosim danes pelješ v šolo? Poleg nahrbtnika imam še dve torbi, pa še dežuje zunaj.« Resno? Ob nekaj minut čez 6. uro zjutraj? Pa ravno danes, ko sem uspel vstati dovolj zgodaj, da bom lahko – vsaj tako sem mislil – zares v miru prebral Sveto pismo in premišljevanje v Besedi med nami, imel nekaj minut tišine za molitev in potem še kaj zapisal v dnevnik?

Moški pohod je enodnevna pustolovščina za može: hoja, molitev, Božja beseda, skupnost. Možje potrebujemo pot, dolgo in naporno pot na kateri pride do "švicanja", utrujenosti, bolečin v mišicah, žeje, … da začnemo živeti iz globine srca in ne zgolj iz seznama "moram" ali "moral bi", ki nas pušča zdolgočasene. Tudi moj odnos z Bogom je podoben hoji. Podajam se na pot, ki je najpomembnejša.