Družina in dom
Koga naj poslušam, na koga naj se oziram?
Moja starša sta bila strašno mlada, ko sem se jima rodila. In rodila sem se zaljubljena v njiju. Spomnim se, kako je bila moja mami lepa, hkrati pa polna žalosti in bolečine. Čutila sem jo že mnogo prej, preden me je vzela v naročje, in iskala sem njeno bit, njene srčne okruške; ti so me mnogokrat porezali. A to me ni odvrnilo od upanja, hrepenenja in koprnenja po nežnosti …
Veržej? Ne, hvala!
Kot aktivna DiŽ-evca se z največjim veseljem redno udeležujeva seminarjev in v tej družbi se vedno počutiva več kot odlično. Ampak Veržej … to pa nikakor in nikoli ni prišlo v poštev! Kaj je tam takšnega, da bi tvegal teden dopusta?
Če Gospod ne zida hiše
... se zaman trudijo njeni zidarji! Salomonova pesem je najbrž nastala na osnovi njegovih lastnih izkušenj. Tudi naša družina zadnje pol leta izkuša omenjeni psalm na svoj način. Konkretno. Čeprav se zdi odločitev za gradnjo prizidka z rojstvom 6. otroka samoumevna, so naši »brlogi« lahko kaj hitro tudi preveliki ...
Septembrska hektika, preobremenjena mama in kaplje v času
Zadnje dni avgusta vsi starši vedo, kako zelo si učitelji zaslužijo svojo plačo. Ne spomnim se več, kje sem pobrala to »modrost«, sem se pa konec počitnic res pogosto spomnila nanjo. Pa ne toliko zaradi svojih otrok, ki so obdobje nujnega varstva in animacije že prerasli, ampak zaradi pogovorov s prijateljicami in znankami: "Komaj čakam, da se spet spravimo v tirnice, otroci so čisto razštelani ..."
Prvi šolski dan? Blagoslavljajte!
Prvi šolski dan. Vas skrbi, kako bo šlo letos otrokom v šoli? Blagoslavljajte svoje otroke. Vas skrbi, kako se bodo razumeli s sošolci? Blagoslavljajte njihove sošolce. Se sprašujete, ali boste zmogli natempirane dneve in polne urnike?
“Čista je**” – bo to moja zadnja misel, preden umrem?
Pred leti, na sončen pomladni vikend, smo se z družino peljali proti Obali. Na obisk k nonici in nonotu. Bila sem visoko noseča s tretjim otrokom. Starejša dva sta (Bogu hvala!) ob poslušanju pesmic zaspala. Midva sva pot nadaljevala zatopljena vsak v svoje misli, v ozadju pa je ostalo regljanje radia ...
“Oh, ko bi bili mi vsaj normalna družina!”
Ko smo se nedavno pogovorjali, kaj se nam je zgodilo v preteklem letu, je bilo nekajkrat slišati: "Otroci odhajajo, postajamo običajna slovenska družina. Samo še dva sta doma." No, pri nas je doma še vseh 5. Večkrat, ko se pri večerni molitvi ali za mizo ne moremo umiriti, kateri od starejših otrok zavzdihne ...
“Začutila sem njihovo veselje, da so skupaj, da se veselijo življenja”
Nekega pomladnega nedeljskega popoldneva, ko sem pripravljala večerjo, sem skozi kuhinjsko okno na otroškem igrišču, ki je pred našo hišo, zagledala mlado družino. Mamica je bila noseča, morda proti koncu drugega tromesečja, očka in dva mlajša otroka, deček in deklica. Imela sem odprto okno in pozornost mi je ta družina kmalu usmerila nase ...
“Hvala, da nas povezujete v tako čudovito občestvo”
In se je zgodilo! Srečanje družin na prvo junijsko nedeljo popoldne pri Mariji Snežni na Svetini. Z različnih izhodiščnih točk smo v večini peš priromali na ta lepi kraj. Nekateri tudi iz zelo oddaljenih slovenskih krajev. Znani in manj znani obrazi smo se srečali skupaj v iskrenem veselju in želji po medsebojnem povezovanju in druženju ...
