Družina in dom
Tisti poletni teden v Veržeju
Potem ko sva več let od daleč in nekoliko zadržano spremljala navdušene objave o DiŽ-evih tednih družin, je pozimi pred letom dni po nenadnem vzgibu dozorela misel, da se tudi mi prijavimo. Prvi večer po namestitvi in večerji začnemo s programom. Sprašujeva se: Je to res za naju, za nas?
Kaj skuša prikriti blišč decembrskih lučk?
Ko opazujem vso to bleščavo, si ne morem pomagati, da ne bi pomislila: kaj se v resnici skriva za vsem tem? Logično je, da v decembru prižigamo luči. Dnevi so kratki in teme je res preveč. Toda ali ni pretiravanje, ki smo mu priča, znamenje nečesa drugega?
Otroci naj bodo načrtovani in zaželeni. Zakaj?
Ta citat sem zasledila v priročniku za nosečnice pod člankom priznane ginekologinje, ki seveda tik pred tem našteje številne učinkovite metode preprečevanja »nezaželene« nosečnosti. Radi načrtujemo in načrtujemo vse. Koliko prostora pustimo za nepredvidljive dogodke, za katere radi rečemo, da je to Božji načrt?
Koga naj poslušam, na koga naj se oziram?
Moja starša sta bila strašno mlada, ko sem se jima rodila. In rodila sem se zaljubljena v njiju. Spomnim se, kako je bila moja mami lepa, hkrati pa polna žalosti in bolečine. Čutila sem jo že mnogo prej, preden me je vzela v naročje, in iskala sem njeno bit, njene srčne okruške; ti so me mnogokrat porezali. A to me ni odvrnilo od upanja, hrepenenja in koprnenja po nežnosti …
Veržej? Ne, hvala!
Kot aktivna DiŽ-evca se z največjim veseljem redno udeležujeva seminarjev in v tej družbi se vedno počutiva več kot odlično. Ampak Veržej … to pa nikakor in nikoli ni prišlo v poštev! Kaj je tam takšnega, da bi tvegal teden dopusta?
Če Gospod ne zida hiše
... se zaman trudijo njeni zidarji! Salomonova pesem je najbrž nastala na osnovi njegovih lastnih izkušenj. Tudi naša družina zadnje pol leta izkuša omenjeni psalm na svoj način. Konkretno. Čeprav se zdi odločitev za gradnjo prizidka z rojstvom 6. otroka samoumevna, so naši »brlogi« lahko kaj hitro tudi preveliki ...
Septembrska hektika, preobremenjena mama in kaplje v času
Zadnje dni avgusta vsi starši vedo, kako zelo si učitelji zaslužijo svojo plačo. Ne spomnim se več, kje sem pobrala to »modrost«, sem se pa konec počitnic res pogosto spomnila nanjo. Pa ne toliko zaradi svojih otrok, ki so obdobje nujnega varstva in animacije že prerasli, ampak zaradi pogovorov s prijateljicami in znankami: "Komaj čakam, da se spet spravimo v tirnice, otroci so čisto razštelani ..."
Prvi šolski dan? Blagoslavljajte!
Prvi šolski dan. Vas skrbi, kako bo šlo letos otrokom v šoli? Blagoslavljajte svoje otroke. Vas skrbi, kako se bodo razumeli s sošolci? Blagoslavljajte njihove sošolce. Se sprašujete, ali boste zmogli natempirane dneve in polne urnike?
“Čista je**” – bo to moja zadnja misel, preden umrem?
Pred leti, na sončen pomladni vikend, smo se z družino peljali proti Obali. Na obisk k nonici in nonotu. Bila sem visoko noseča s tretjim otrokom. Starejša dva sta (Bogu hvala!) ob poslušanju pesmic zaspala. Midva sva pot nadaljevala zatopljena vsak v svoje misli, v ozadju pa je ostalo regljanje radia ...
