odpuščanje
Naše prigode: kako mi je “odkrilo pisker” in kako sva se “zaparkirala”
Neko popoldne sem sinu jasno naročil, kaj mu je potrebno storiti. No, vsaj tako sem mislil. Še vprašal sem ga, če me je razumel. Ni minila niti minutka, ko sta si z mlajšim bratom že merila moči. Dvoboj je spremljalo tudi vpitje in jok. V trenutku mi je »odkrilo pisker«, tako da sem sina »po moško« odstranil s prizorišča in mu namenil nekaj »vzgojnih« besed ...
Med temi prazniki sem izkusila moč odpuščanja!
Med prazniki naj bi se družina zbrala na kupu, se družila med seboj in se sproščeno in iskreno pogovarjala. Drži? Pa vendar marsikje temu ni tako. Na žalost te popolne slike nikoli nisem občutila in imam velik cmok v grlu, ko razmišljam o tem. Vse te romantične predstave o idealnih in iskrenih odnosih v meni prebujajo tesnobo in strah.
Ljudje ne vedo, da je življenje z Bogom boljše
Ko se pogovarjam z nevernimi ljudmi, vidim, da nas imajo za mučenike, ki se moramo kar naprej upirati grehom in ves napor vlagati v to, da ne bi grešili. Ne razumejo, da je bistvo krščanstva v tem, da nas Bog osvobaja od sil zla, v katere se ujemamo, da bi bili svobodni, da nam daje moč, da se lahko proti tem silam borimo. Ne gre za naprezanje.
“Ljudje bežijo v omamo zaradi slabih odnosov in razočaranj”
Moje otroštvo je bilo polno strahu, negotovosti, nesprejetosti, nemoči. Oče je pil, odkar pomnim. Konkretneje popivati in iskati uteho v alkoholu je začel, ko so se prepiri in nesoglasja začeli stopnjevati. Takrat je začel odhajati v gostilno, kjer so pozno v noč za denar igrali karte. Ko je prihajal domov, sem po hoji in načinu zvonjenja vedela, kako močno je pijan. Tega ne moreš pozabiti.
S čim si možje in očetje “služijo” svetost?
Dragi družinski mož in oče! Kako varuješ svoja piščeta pred grmenjem posvetnosti in modernostjo sveta? Bolj ko poslušaš »preroke« tega sveta, manj ti je jasno.
Štirje koraki do odpuščanja
Jezus nam naroča, naj bomo usmiljeni, vendar je to lažje reči kot storiti. Včasih je težko odpustiti. Kaj je Jezus rekel o odpuščanju in kako lahko stopim na pot odpuščanja?
Majhni koraki
Družino vedno ustvariva dva, ki sva vsak na svoj način ranjena in najina posamična ranjenost kliče po medsebojni razrešitvi. V tem tednu družine lahko stopimo na pot majhnih korakov.
Ali je pošteno, da Bog vsakomur, kdor se kesa, odpusti greh?
Misleč, da smo dobri, ta pravi, Božji, nedeljniki, včasih prav po levo razbojniško ocenjujemo grehe drugih, lastnih pa ne uzremo.
“V dvorani je vnuk človeka, ki mu je moj oče vzel življenje.”
Zgornje besede je slišal mož le nekaj mescev pred svojo smrtjo. Njegov odziv vas bo osupnil! Izjemna zgodba o iskanju tolažbe v preizkušnji in najdenju sprave na najbolj nepričakovan način.