Duhovno
Adventni boj: Pripravljate pot detetu ali kralju?
Ne pripravljamo se le na "prihod Deteta Jezusa" na Božič, ampak na Mesijev prihod - torej na prihod Gospoda Jezusa v srce! To je tisto, kar danes zares šteje. In kaj ta prihod zame pomeni? Se zavedam, da to pomeni prihod Kralja kraljev na "moje bojno polje" - to pa je PREVZEM OBLASTI! Kdo zares vlada na tvojem bojnem polju?
“Da boste vedeli, da imate večno življenje”
Nevidne resničnosti so dejstvo, če to verjamemo ali ne. (Pomislimo na gravitacijo!) Zato verovati pomeni: trdno upati – biti trdno prepričan – v obstoj nevidnih resničnosti. Tako nas Dani s svojimi razmišljanji spodbuja, da v svetu, kjer prevladuje racionalizem, gledamo s srcem, saj je bistvo očem nevidno. Vabi, da postanemo iskreni iskalci večne resničnosti in veličastnega smisla bivanja, ki ni zgolj v lagodnem zemeljskem življenju, ampak v veselem upanju na večno življenje v objemu Stvarnika.
Moč in zaščita za vsakodnevne duhovne boje (2. del)
Božja bojna oprema je popolna zaščita, ki nam omogoča, da stojimo trdni v veri in vztrajamo v boju z duhovnimi sovražniki. Kaj je naša trdnost in gotovost v duhovnem boju?
Moč in zaščita za vsakodnevne duhovne boje (1. del)
V pismu apostola Pavla Efežanom najdemo zanimivo "vojaško besedilo", ki govori o duhovnih bojih, proti komu jih bijemo, kje naj zajemamo moč in o bojni opremi, ki nam jo Bog nudi. Na nas pa je, da bojno opremo poznamo, po njej sežemo in si jo nadenemo.
“V meni je vulkan veselja in hvaležnosti po doživetem”
Ste že kdaj doživeli kaj tako lepega in veličastnega, da je v vašem srcu še dolgo hrumelo kot vulkan, ki se pripravlja na izbruh? ...
Ali sem (tudi skozi delo) ljubil?
Med poletnimi počitnicami sem očeta večkrat spremljal pri delu. Bil je pleskar. Naučil me je dobro zaščititi vse robove in površine, da bi lahko dobro prepleskala stene. Vendar ni šlo le za opravljeno delo. Šlo je za veliko več ...
Svoje življenje daješ zame in mi pri tem ničesar ne očitaš
Nemoč se zažira v moje telo ... S poslednjimi močmi obrnem glavo, da bi s pogledom še enkrat zaobjela s turobnostjo napolnjen prostor. Takrat ga zagledam. Njega, povitega v povoje. Na kamniti podlagi, mrzli in trdi, počiva njegovo telo. Kdaj so te položili v moj grob, Gospod? Nisem vredna, da ležim ob tebi ... Zdi se, da kamen, neživ in trd, nežno nosi Njega, njegovo izmučeno telo. Kamen nima rok, mi pa jih imamo ...
Hvala, da si tu z menoj
Jezus, ti si trpel na križu tudi za moje grehe, da bi tudi jaz enkrat prišla v Nebesa. Jaz pa tako težko prenašam bolečino, tako težko potrpim in tako težko čakam. Vedno hitim. Tudi skozi vrata cerkve, not in ven. In ti se daruješ vsak dan znova na naših oltarjih in jaz te lahko pod podobo kruha sprejmem v svoje srce. Pa mi je tudi to težko ...
Trikotnik
Pri Družini in Življenju verjamemo, da nihče ne more živeti izpolnjeno, če ne gradi in vzdržuje osebnega odnosa z Bogom. Ker sva v zakonu dva posameznika združena v eno, skupaj z Bogom tvorimo trikotnik odnosov, kjer je Bog najin vir in višek odnosa, zakonca pa se mu po svojih zmožnostih vsak na svoj način približujeva. Na tak način se tudi med seboj vedno bolj zbližujeva ...
