Moj mož je trmast »ku bik« in na kubik. 😊 Drugače je priden, delaven, vse »poštima« okoli hiše, v delavnici, na njivi in lahko rečem, da ima rad mene in najine otroke. Živimo sami, tudi hišo je sam zgradil, na kar je zelo ponosen, in je nekako kar zadovoljen. Jaz pa sanjam in si želim še nekaj več za naju. Saj se pogovarja z mano, ampak zelo redko o kakšnih duhovnih stvareh, o vzgoji mogoče še, o kakšni osebni rasti, čustvih, ranah ali čem, kar jaz mislim, da bi nama obema zelo koristilo, pa bolj nerad.

Oprostite mi, če bom malo preveč direkten, vendar imam dilemo, ki je z ženo ne znava razrešiti. Na njeno veliko željo sva pred tremi leti začela obiskovati zakonsko skupino. Ker so v skupini tudi najini prijatelji, smo se kar dobro ujeli. Težava pa je, ker imava zadnje leto in pol občutek, da zakonska skupina na naju ne vpliva dobro. Običajno se po srečanju skregava, kar se je pred tem bolj poredko dogajalo.

Smo tik pred začetkom novega šolskega leta. Z delom začenjamo tudi v zakonskih skupinah. Marjeta Bec, vodja zakonskih skupin, se nam oglaša z navodili glede ukrepov in z dobrimi idejami.