Zgodbe iz družin in življenja
Regijska srečanja: “Veselje, ko pridemo skupaj”
Prve misli naših regijskih voditeljskih parov, ko jih čaka organizacija regijskega srečanja, bi lahko bile: vabljenje, prilagajanje termina, zasedenost, bolezni, neodzivnost … Potem pa so to srečanja, ko ura prehitro teče in bi si na koncu imeli še toliko za povedati, a je žal treba domov. Tole je eden od odzivov: »V DiŽ-u čutim veselje, ko pridemo skupaj. Čutim se kot del velike družine.«
Z Božjo besedo tudi na valovih!
»Resnica je samo ena in absolutna!« S temi besedami se je začelo naše valovanje z Božjo besedo, ko smo že bili na ladji Navigator, razporejeni po kabinah in zbrani na palubi, obdani z morjem in z zakonskimi pari, katerih želja je bila ena sama: pustiti hrup in utrip vsakdanjega življenja za seboj ter umiriti in napolniti svoje duše z Njim …
Duša moja, “počivaj, jej, pij in bodi dobre volje”
Vsi komaj čakamo dopust. Trenutke, ko izprežemo iz vsakdanje rutine in si privoščimo. Privoščimo počitek, menjavo prostora, dobro hrano in pijačo, druženje z družino in prijatelji … Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste prišli z dopusta in bi potrebovali še en teden počitka, da bi prišli k sebi? Ali pa ste se v vsakdanjik vrnili razočarani, prazni?
Kako sem otroke načrtno naučila 14 citatov Svetega pisma
Bilo je točno 14 dni do velike noči. Duhovnik nas je pri pridigi spraševal, če znamo kakšen citat iz Svetega pisma na pamet. Po obrazih sožupljanov sodeč nihče ni bil navdušen, da bi mu iskreno odgovoril. Bolj malo. Morda citat, ne pa reference. Potem je otroke spodbudil, če danes začnejo in osvojijo en citat na dan, jih do velike noči znajo 14. V resnici sem to spodbudo potrebovala jaz …
“Čista je**” – bo to moja zadnja misel, preden umrem?
Pred leti, na sončen pomladni vikend, smo se z družino peljali proti Obali. Na obisk k nonici in nonotu. Bila sem visoko noseča s tretjim otrokom. Starejša dva sta (Bogu hvala!) ob poslušanju pesmic zaspala. Midva sva pot nadaljevala zatopljena vsak v svoje misli, v ozadju pa je ostalo regljanje radia …
Iskanje zob in vtikanje uhana v nos med cerkvenimi klopmi?
Nekoč naju je z ženo pot vodila mimo enega od romarskih krajev pa sva zavila še v tamkajšnje svetišče. Bilo je zgodnje popoldne, ko ni bilo svetih maš in obredov. Skratka čas, ko si sam s svojim Bogom, ko lahko tiho moliš, brez besed izliješ svoje stiske in bolečine ter prisluhneš odgovorom. V cerkvi je bilo le nekaj redkih romarjev. Usedla sva se stran od drugih in tedaj sem jo opazil …
Pavze so pomembne! Zakaj?
Že tretje leto zapored smo se govorniki na seminarjih Družine in Življenja srečali na mini-vikendu v času »pavze« med pomladnimi in jesenskimi seminarji. Pavze so pomembne. Da se malo ustavimo, pogledamo vase, naredimo refleksijo in si naberemo moči za naprej. Da so pavze pomembne tudi, ko stojimo na odru in pričujemo ljudem, nam je med drugim povedala Anja Križnik Tomažin …
“Oh, ko bi bili mi vsaj normalna družina!”
Ko smo se nedavno pogovorjali, kaj se nam je zgodilo v preteklem letu, je bilo nekajkrat slišati: “Otroci odhajajo, postajamo običajna slovenska družina. Samo še dva sta doma.” No, pri nas je doma še vseh 5. Večkrat, ko se pri večerni molitvi ali za mizo ne moremo umiriti, kateri od starejših otrok zavzdihne …
“Začutila sem njihovo veselje, da so skupaj, da se veselijo življenja”
Nekega pomladnega nedeljskega popoldneva, ko sem pripravljala večerjo, sem skozi kuhinjsko okno na otroškem igrišču, ki je pred našo hišo, zagledala mlado družino. Mamica je bila noseča, morda proti koncu drugega tromesečja, očka in dva mlajša otroka, deček in deklica. Imela sem odprto okno in pozornost mi je ta družina kmalu usmerila nase …
“Hvala, da nas povezujete v tako čudovito občestvo”
In se je zgodilo! Srečanje družin na prvo junijsko nedeljo popoldne pri Mariji Snežni na Svetini. Z različnih izhodiščnih točk smo v večini peš priromali na ta lepi kraj. Nekateri tudi iz zelo oddaljenih slovenskih krajev. Znani in manj znani obrazi smo se srečali skupaj v iskrenem veselju in želji po medsebojnem povezovanju in druženju …
