Medgeneracijsko
Koga naj poslušam, na koga naj se oziram?
Moja starša sta bila strašno mlada, ko sem se jima rodila. In rodila sem se zaljubljena v njiju. Spomnim se, kako je bila moja mami lepa, hkrati pa polna žalosti in bolečine. Čutila sem jo že mnogo prej, preden me je vzela v naročje, in iskala sem njeno bit, njene srčne okruške; ti so me mnogokrat porezali. A to me ni odvrnilo od upanja, hrepenenja in koprnenja po nežnosti …
“Konfliktnost med taščo in snaho nakazuje na nezrel odnos tašče”
Odnos med taščo in snaho je pogosto prikazan kot izziv, poln nesoglasij in napetosti. Vendar pa je lahko tudi vir podpore, razumevanja in prijateljstva. Ključ do uspešnega odnosa leži v medsebojnem spoštovanju, odprti komunikaciji in pripravljenosti na kompromise. Pomembno je, da obe strani prepoznata vrednost in prispevek druge v življenju ljubljene osebe – sina in moža ...
V kaj vlagam? Zima prihaja!
Pred 30 leti sem prišla za »ta mlado« v hišo moževih staršev. S pomočjo obojih staršev sva si zgradila stanovanje v mansardi hiše. To naj bi bila začasna rešitev, dokler ne bova sezidala hiše v mojem domačem kraju, kjer so mi starši podarili zazidljivo parcelo. Minil je dan, mesec, leto … Rodila se je hči, kmalu nato še sin. O najini hiši ni bilo ne duha ne sluha ...
Nisem si želela hiše, ampak starša, ki bi imela lep zakon
Z možem imava precej močno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja. Po poroki je bilo logično, da sva si stanovanje uredila v nadstropju hiše mojih staršev, saj so mi večkrat povedali, da so hišo zgradili zame. Sama si hiše nisem nikoli želela, želela sem si samo staršev, ki bi imeli lep zakon. Ker mama očeta ni spoštovala in z njim ni imela odnosa, je vso svojo energijo usmerjala v najino družino ...
Zapustiti in pridružiti se
V Svetem pismu se kar štirikrat pojavi stavek, ki ga prvič najdemo že v 1. Mojzesovi knjigi, ki pravi: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi in bosta eno meso.« Pri Družini in Življenju smo prepričani, da je neupoštevanje tega temeljnega življenjskega načela vzrok za številne travme in nesoglasja med zakonci in v medgeneracijskih odnosih ...
“Čeprav je skupno življenje včasih naporno, je nama vedno lepše”
Aktivna in vedno nasmejana, pripravljena pomagati, povezana med seboj. Tako bi lahko na kratko predstavili Milana in Cilko. Prepričana sta, da je treba v župniji in skupnosti aktivno sodelovati, saj jo na ta način bogatiš, hkrati pa tudi kot posameznik veliko prejmeš nazaj. Vprašali smo ju, kako graditi zakonski odnos, da ostane trden tudi takrat, ko se otroci odselijo?
Nova družina ima prednost
V Prvi Mojzesovi knjigi 2,24 piše: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.« Gospod je to naredil, ker je vedel, da mož postane celota le z ženo. S tem je bila človeku dana čudovita naloga, da skupaj dajeta naprej življenje. Te besede se v Svetem pismu ponovijo še nekajkrat. Kar pomeni, da je pomembno in potrebno, da mož in žena zapustita svojo družino in si ustvarita novo.
Spoštuj očeta in mater – kaj to sploh pomeni?
Četrta božja zapoved pravi »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji«. Zelo enostavno in jasno. Pa vendar, kolikokrat jo spreminjamo. Že kot malemu dečku so mi jo prodajali kot »ubogaj očeta in mater«. Pa tudi »delaj tako kot oče in mati«, »imej iste vrednote kot oče in mati« ...
Med temi prazniki sem izkusila moč odpuščanja!
Med prazniki naj bi se družina zbrala na kupu, se družila med seboj in se sproščeno in iskreno pogovarjala. Drži? Pa vendar marsikje temu ni tako. Na žalost te popolne slike nikoli nisem občutila in imam velik cmok v grlu, ko razmišljam o tem. Vse te romantične predstave o idealnih in iskrenih odnosih v meni prebujajo tesnobo in strah.
