Zgodbe iz družin in življenja


Iz žalosti v veselje. Moški pohod po Nanoški planoti
Že nekaj časa sem imel rezervirano soboto v aprilu za moški pohod, ko ne bom le udeleženec, ampak ga bom tudi vodil. Z vodenjem sem sicer že imel nekaj malega izkušenj, zato se nisem pretirano obremenjeval s tem, kakšno bo vreme, ali bomo vedno hodili po začrtani poti, …

Celostnost: duh, duša, telo
Človek ni zgolj duša s telesom in ni telo, ki ima dušo. Pri Družini in Življenju verjamemo, da je človek enota duše in telesa (KKC). Njuna zedinjenost je ena sama človeška narava. Kljub temu uradnemu učenju Cerkve prepoznavamo, da se je v preteklosti pod vplivom dualistične miselnosti (da je telo slabo, duša pa dobra) telesnost zanemarjala in duhovnost poveličevala …

O moškem ponosu, delovnih navadah in točki »dovolj«
Doba, v kateri živimo, je neusmiljena do družinskega življenja. Delo, s katerim preživljamo družino, ima lahko veliko težkih obrazov. Deljen delovni čas, raztegnjen v pozno popoldne, da ostane manj časa, ko je družina skupaj, pa izkoriščanje delavcev, nalaganje vedno večje količine dela, da je človek, ko pride končno domov, do konca izmozgan in za nobeno rabo več …

“Če ne bi začela z zakonsko skupino, ne vem, kje bi bila v odnosu danes”
DiŽ nama je ogromno dal. Če gledam v paketu, kje sva bila midva v odnosu prej in kje sva zdaj, je bistvena razlika. Lepše se pogovarjava. Prej sva imela »tihe maše«. Nisva se sprla, ampak sva bila tiho. Imela sva samo še nujno komunikacijo, kar je bilo včasih res mučno. In oba sva imela prav. To vidiva zdaj, ko hodiva na tečaj Ljubezen in spoštovanje. Mladi zakonski pari bi se ga morali obvezno udeležiti …

Hvaležna za našo skromno mamo
Opazujem svojo mamo, kako se s staranjem vse bolj spreminja. Na njenem obrazu se poznajo zareze časa, njeno telo ni več tako prožno. Njene misli pa so še vedno bistre in mlade. Sprašujem se, o čem razmišlja, kadar ponoči ne more spati. Ali se ji porajajo misli, kot na primer, kaj bo po smrti?

Svoje življenje daješ zame in mi pri tem ničesar ne očitaš
Nemoč se zažira v moje telo … S poslednjimi močmi obrnem glavo, da bi s pogledom še enkrat zaobjela s turobnostjo napolnjen prostor. Takrat ga zagledam. Njega, povitega v povoje. Na kamniti podlagi, mrzli in trdi, počiva njegovo telo. Kdaj so te položili v moj grob, Gospod? Nisem vredna, da ležim ob tebi … Zdi se, da kamen, neživ in trd, nežno nosi Njega, njegovo izmučeno telo. Kamen nima rok, mi pa jih imamo …
Kategorije
- Božji načrt za zakon (57)
- Dajemo naprej (29)
- Denar in materialno (15)
- DiŽeva dediščina (3)
- Dogodki (73)
- Družina in dom (109)
- Duhovno (146)
- Exodus90 (5)
- Fiat90 (3)
- Komentar (62)
- Komunikacija (14)
- Materinstvo (38)
- Medgeneracijsko (26)
- Mladi (15)
- Moškost (67)
- Mož (45)
- Najina zgodba (12)
- Naši temelji (6)
- Novica (180)
- Očetovstvo (35)
- Odnosi (120)
- Odtujevanje zakoncev (12)
- Podjetništvo (2)
- Post (10)
- Preizkušnje (55)
- Rast (64)
- Reševanje konfliktov (18)
- Romantika in ljubezen (25)
- Seminarji (38)
- Skriti kotički Slovenije (3)
- Skupaj (31)
- Spolnost (18)
- Stari starši (11)
- Starševstvo (94)
- Sveto pismo (38)
- Vera (122)
- Zakonska skupina (55)
- Zakonska zveza (142)
- Žena (35)
- Ženskost (16)




![Zakonska-jun24-naslovna[1]](https://demo.mihaomejc.com/diz/wp-content/uploads/2024/08/Zakonska-jun24-naslovna1-jpg.avif)