“Moški pa že mora malo vzdržati!”

,

Kaj naj bi pomenila ta izjava? Preberite odmev enega od mož na marčevski moški pohod v okolici Celja in kako se je nanj pripravljal. Sledijo tudi odmevi drugih mož ter vabilo na aprilskega.

Tema pohoda je bila velikonočna: trpljenje, smrt, vstajenje. Brali smo iz Markovega evangelija.

Pot

Naloži si sled poti (desno spodaj klikni ‘Export’)

Sašo Štampe: Odločitev, 21-dnevna priprava in udeležba

Datume in opise DiŽ-ih mesečnih moških pohodov sem spremljal že od vsega začetka. Najprej sem bil začuden, da je možno tudi kaj takega in to vsak mesec! Ideja mi je postajala vedno bolj zanimiva, hkrati pa sem jo doživljal kot osebni izziv:

Ali bi jaz v tem trenutku ob vseh obveznostih, ki jih imam, zmogel kaj takega? Hm …

Priznam, želel sem se že kdaj prej pridružiti, pa enostavno nisem našel časa in motivacije za pripravo na tak pohod. Organizator Aleš je na spletni strani zapisal: “Če še nimaš kondicije, začni hoditi, da jo boš čez pol leta imel.” No, bilo me je strah, ali bom zmogel prehoditi tako razdaljo v enem dnevu. Odločil sem se za pohod v marcu, natančneje 23. marca.

Začelo pa se je takole:

Od prvega dne novega leta sem bil v duhovnem katoliškem programu Exodus 90, ki traja 90 dni vse do Velike noči. Konkretno je bila v tem duhovnem programu ena izmed nalog oz. askez tudi telesna vadba, vsaj 30 minut, 3 krat ali večkrat tedensko. Ni mi šlo, nisem bil uspešen v tej nalogi.

V petek, 1. marca, pa sem dobil e-pošto od DiŽ-a, tako kot vsak petek in tam je bil tudi “oglas” za marčevski pohod.

Čeprav sem bil takrat slabo telesno pripravljen, sem se kar prijavil in izračunal, da imam točno 21 dni za pripravo.

Zraven sem povabil prijatelja iz Exodusa 90 in ker je bil za, sem vedel, da se bova medsebojno vzpodbujala v tej odločitvi. V mislih sem si izdelal načrt, kako začeti in vztrajati v treningih, da bom v teh 21 dneh kar najbolje pripravljen. Takoj naslednje jutro, bila je sobota, sem brez težav zgodaj vstal in začel z treningom. Najprej malo teka in veliko hoje. Vedel sem, da bom s pretiravanjem na začetku in mišičnim vnetjem pokvaril vse možnosti za koristen trening v naslednjih dneh in tednih.

Izpustil nisem niti enega jutra!

Nato je bilo vsako jutro tako. Ker sem hodil zgodaj (tj. do 22. ure) spat, sem enostavno vstal ob 5. uri zjutraj in začel s krajšim tekom ter hojo v klanec. Pri treningih sem se držal načela: nič pretiravanja, da si ne bi pokvaril naslednjih dni.

Izpustil nisem niti enega jutra, četudi je zunaj rosilo in čeprav je bila temperatura okoli 0°C. »Moški pa že mora malo vzdržati,« sem se v mislih spodbujal!

Po dobrem tednu treningov, sem že lahko počasi tekel v zmeren klanec in potem sem vse samo še počasi stopnjeval. Ker nisem na začetku pretiraval, ni bilo nobenega vnetja mišic. Telesna pripravljenosti pa je rasla eksponentno. Počutje je bilo čedalje boljše in samozavest čedalje večja.

Začel sem še bolj strogo paziti, kaj in koliko jem, in neverjetno: v 2 tednih sem izgubil 2 kg telesne teže. Samozavest je šla spet malo navzgor!

Nato sem v drugem tednu za preizkus izvedel dva mini solo pohoda za 2 uri po okoliških hribih z nahrbtnikom in čeprav sem malo bolj navil tempo, ni bilo težav, hvala Bogu.

In prišel je ta dan

Zadnja dva dneva pred pohodom sem počival, saj sem vedel, da gre v soboto zares in bilo je zares: bil je 100x blagoslovljen moški pohod!

Po pohodu sem razmišljal, kakšen čudež dela motivacija v nas vseh, npr. da nas moške iz kavča potegne v konkreten izziv: z drugimi možmi prehoditi 30 in več km v enem dnevu z namenom, da skupaj telesno in duhovno rastemo.

Iskrena hvala Alešu Čerinu in ostalim za pobudo in organizacijo teh moških DiŽ-evih pohodov, brez vas jih ne bi bilo.

Tebe, dragi mož pa iskreno povabim na katerega izmed naslednjih moških pohodov! Kjer je volja, tam je pot.

Sašo Štampe


Odzivi drugih mož

Hvala vsakemu za prisotnost in za vse izrečene misli na včerajšnjem pohodu, včeraj v okolici Celja. Na zadnjem delu poti sem se sicer spraševal: Kaj neki nas čaka na koncu, da tisti tam spredaj tako hitijo? No, pa nas je samo napralo, kar bi nas v vsakem primeru, tudi, če bi šli počasneje… Vsakič posebej se veselim priti v vašo družbo, v družbo elitnih (K njemu stopite, k živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje zavrgli, a je pri Bogu izbran in dragocen. (1 Pt 2,4)), (Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik. (Mr 10,43.))

Po vas in po še nekaterih elitnih ekipah, vključno z mojo ženo in družino, mi je v preteklih mesecih bilo Dano dojeti, da moram (nihče me ne sili, če želim in hočem …) za ustrezno, smotrno, učinkovito uporabo in izrabo privilegijev, ki so mi kot, v zgornjih oklepajih definiranemu, elitniku nasuti, biti z Virom povezan eno majčkeno, drobceno malenkost dlje, kot 1% časa na dan…
Blagoslova.

Jernej

Dragi možje, težko je opisati, kako se moje telo počuti po včerajšnjem razstrupljanju. Telesni napor razstruplja, znoj se izloča, možgani zadihajo, živci se spočijejo. Še bolj se obnovi duh zaupanja. Ja, mogoče je v lastnem srcu vneti ogenj ljubezni, ki ga prepoznavam, čutim in prejemam od moža s katerim skupaj romam, molim, slavim Gospoda in se zahvaljujem.

Hvala za pristne pogovore, ki so se tako spontano in nenarejeno zgodili. Hvala za poslušanje. Hvala za zgled. Ko je dež na polno lil, nisem čutil v srcu nobene zagrenjenosti, nobenega strahu, nobenega razočaranja, nobene tesnobe. Dež je bil. Deževalo je po meni in po bratih. Dež je bila čista milost, nedvomno. Ko sem sam, se lahko zgodi, da me sonce moti. Ko sem z brati, me ne moti niti pasje vreme.

Hvala dragi Aleš, za tvoje srčno in doživeto pričevanje, ganjenost ter solze, ki si jih vključil v katehezo. Hvala ti, da si nas uvedel v razmišljanje “Antimetode za življenje” oziroma v skrivnost “Kako uspeti v smrti”.

Danes sem bil poln notranje moči pri bogoslužjih zares spremenjen zaradi milosti, ki sem jih bil včeraj deležen v elitni skupini mož.
Bog povrni vsem. Če ne prej, na svidenje v poletnem 5-dnevnem odmiku 🙂


Boštjan

Dragi možje, Iskrena hvala za vsak pogovor, ki smo si ga podelili na včerajšnjem pohodu po štajerskem koncu Slovenije. Hvala Boštjan za lepo mašo, hvala Aleš za miselne izzive, ki mi vedno znova, dajo misliti in me še dodatno vabijo k osebni rasti. Res sem hvaležen za to območje zaupanja in odprtosti med nami, ki je podkrepljena še z milostjo svetega duha, ki nas ves čas spremlja. To je res območje, kjer si lahko zaupamo tudi najbolj dragocene in globoke misli, pomisleke, dvome, skrbi, ki jih imamo. Seveda pa je to po želji, kot vsak od nas čuti in zato zelo rad redno prihajam na naše pohode. Hvala vam.

Miha H.

Bratje v Jezusu, Boglonaj za motivacijo, organizacijo in izvedbo pohoda. Nagovorile so me predvsem vaše misli, besede o trpljenju, smrti… Zato gotovo o tem še bolj premišljujem, berem, meditiram, kontempliram…
Poleg tega me je, kot vedno, ko nisem v zaprtem “pošlihtanem” prostoru, nagovorilo izjemno, popolno, stvarstvo – drevesa, gozdovi, trava, skale, hribi, sonce, toplota, veter, tema, dež, mraz, nevihta … Pax,

Matevž

Dragi možje, hvala, da sem lahko hodil v Vaši družbi. Že sam pred-velikonočni čas je močan sam po sebi, takšna izkušnja pa doda še eno dimenzijo. Za mene je bil pohod preizkušnja telesa in duha. Kot nekdo, ki gre prvič na ta pohod, sem čutil strahospoštovanje do rednih udeležencev pohoda in se oddahnil, da nisem edini.

Na začetku sem imel tudi kar malo problemov s sprejetjem dejstva, da voditelj ve, kje nas vodi pot (ker kot domačin pa ja že vem, kje je optimalna pot). Ampak, vse ima svoj namen. Naša GPS pot je z malo domišljije narisala osmico in če jo malo obrnem dobim znak neskončnosti (naključje?!).

Neskončno sem hvaležen za vsako besedo modrosti, misli, molitve, … Želim vam blagoslovljen Veliki teden in obilo vstajenjskega upanja. Na snidenje še na kakšnem pohodu.

Matjaž

Pred pohodom me ni skrbelo za kondicijsko pripravljenost, čeprav je bil to moj prvi celodnevni pohod letos. Bolj me je skrbelo, da ne bom imel prave družbe, zato sem povabil prijatelja, ki pa si žal ni mogel vzeti cel dan časa, zato je pozneje udeležbo odpovedal. Na koncu se je izkazalo, da ni bilo tako težko navezati stika tudi z možmi, ki jih prej nisem poznal, nekaj časa pa sem hodil (razmišljal) tudi v tišini, ko mi je to dobro delo. Pot mi je bila zanimiva. Čeprav sem iz Velenja in delam v Celju, po teh poteh še nisem hodil. Moram priznati, da mi je bil tempo sprva skoraj prepočasen, a sem vedel, da bo dolžina pohoda naredila svoje. Na koncu sem bil res kvalitetno zdelan in še dva dni po pohodu sem kar konkretno čutil noge … Skratka, želen in pričakovan učinek konkretnega pohoda. 🙂
Moram pa priznati, da se po poti nisem mogel prav dobro vživeti v Božjo besedo, premišljevanja, tudi molitev … sem bil kar malo preveč raztresen, ampak to je bolj moja težava.
Hvala za lep pohod in družbo. Morda se vam pridružim še kdaj.
Mihael

Vabilo in prijava na aprilski pohod po Nanoški planoti

  • Kdaj: sobota, 20. april 2024
  • Izhodišče: Razdrto (avto)
  • Pot: Po Nanoški planoti (34 km/1100 m višine)
  • Vodenje: Miha Vrbinc
  • Več informacij bo sledilo nekaj dni pred odhodom.

Molitev: Po poti se bo molilo rožni venec. Molili bomo tudi pri vsakem znamenju vernosti naših prednikov: križ, znamenje, kapelica, cerkev, … (za naše lepotice, za družine, za našo Cerkev, za domovino). Prinesi tudi svoj molilni seznam.
Za koga: Pridi samo, če si dobro kondicijsko pripravljen. Če boš omagal, boš poklical ženo ali koga drugega, da te pride iskat. Če še nimaš kondicije, začni hoditi, da jo boš čez pol leta imel.
Oprema: Obvezno vzemi s seboj toplo kapo, rokavice, toplo obleko, cunje za preoblačenje, v primeru dežja/snega zaščito (pelerina ali dežnik in zaščita za nahrbtnik; gamaše), priporočam palice. Hrana – jedlo se bo lahko ob vsakem postanku in topla pijača. Obvezno vzemi s seboj dobro svetilko, ker bomo del poti gotovo hodili v temi.


Foto: Aleš Čerin

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja