Zgodbe iz družin in življenja


“Na tem svetu smo le popotniki. Odhajam domov.”
Moja nona je bila skromna in preprosta ženica iz manjše istrske vasi, a hkrati ženska globoke vere, upanja in ljubezni. Ko je bila tudi sama na smrtni postelji, smo se šli poslovit od nje. Gledala sem jo, nemočno in nebogljeno, ter začutila, da bo kmalu prišel njen čas, zato si nisem mogla kaj, da ne bi jokala. Nona ni sprejela mojega joka in me je bodrila …

Koliko ljudem si pokazal, da sem Ljubezen?
Včasih sem si Boga predstavljal kot strogega sodnika, ki našteva moje neumnosti in se privoščljivo nasmiha, ker jih je preveč in za take pač ni prostora pri njem. Bal sem se ga, zato sem se raje skrival pred njim. Danes je slika veliko prijaznejša: predstavljam si sodnika, ki bo pritekel, me objel in nekaj časa ne bova govorila.

Majhna, a pomembna dejanja ljubezni (misijonska izkušnja)
Avgusta smo štiri punce odpotovale v Kijev, glavno mesto v deželi nepredstavljivih socialnih razlik. Špela, Jana, Alenka in Ivana nismo delale herojskih del in tudi nismo spremenile sveta, smo pa za tisto malo svojega časa in moči, ki smo jih dale na razpolago, prejele neprecenljivo izkušnjo in zgled tega, kaj pomeni videti Jezusa v vsakomur. In to je na prav poseben način spremenilo vsako od nas.

Dolga in težka pot je lažja v dvoje
Življenje je camino (pot), vendar brez rumenih puščic, ki bi nam na razpotjih kazale pravo smer. Kam, se odloči vsak sam, po svojem občutenju in volji. Svoj cilj lahko ali najdemo v prvo, ali se na poti tudi izgubimo in med stezicami, brezpotji, ovinki, vrhovi in brezni poskusimo znova najti pravo pot.

Nepozabni trenutki tudi v teh časih
Zaradi korone smo kar nekaj naših seminarjev odpovedati, zato smo bili tokrat še toliko bolj veseli, da se nas je na temeljnem seminarju na Rogli uspelo zbrati kar 52 parov. Vsi skupaj smo doživljali to srečanje kot dar. Zbrali smo nekaj izjav udeležencev, ki bi jih radi podelili tudi z vami vsem skupaj v spodbudo.

Kako je živeti z mano?
Kakšna žena naj bom, da bo mojemu možu z mano lepše, kot bi mu bilo v kakšni drugi družbi? Kako mu je živeti z mano? Zanimivo, koliko lažje je razmišljati, kaj bi si jaz želela od njega, kot pa to, kaj mu lahko dam, da mu polepšam dan. Pa vendar je on najpomembnejši človek v mojem življenju.

V apartmaju najinega zakona
Letošnje poletje je bilo za našo družino nekaj posebnega. Šli smo na dopust. To pa res ni nič posebnega, boste porekli. No, ne ravno, če se zgodi po osmih letih. Tako smo se polni pričakovanja in dobre volje odpravili na drugi konec Slovenije, novim dogodivščinam naproti. Pa nas je pričakal šok.
Kategorije
- Božji načrt za zakon (57)
- Dajemo naprej (29)
- Denar in materialno (15)
- DiŽeva dediščina (3)
- Dogodki (73)
- Družina in dom (109)
- Duhovno (146)
- Exodus90 (5)
- Fiat90 (3)
- Komentar (62)
- Komunikacija (14)
- Materinstvo (38)
- Medgeneracijsko (26)
- Mladi (15)
- Moškost (67)
- Mož (45)
- Najina zgodba (12)
- Naši temelji (6)
- Novica (180)
- Očetovstvo (35)
- Odnosi (120)
- Odtujevanje zakoncev (12)
- Podjetništvo (2)
- Post (10)
- Preizkušnje (55)
- Rast (64)
- Reševanje konfliktov (18)
- Romantika in ljubezen (25)
- Seminarji (38)
- Skriti kotički Slovenije (3)
- Skupaj (31)
- Spolnost (18)
- Stari starši (11)
- Starševstvo (94)
- Sveto pismo (38)
- Vera (122)
- Zakonska skupina (55)
- Zakonska zveza (142)
- Žena (35)
- Ženskost (16)



![Zakonska-jun24-naslovna[1]](https://demo.mihaomejc.com/diz/wp-content/uploads/2024/08/Zakonska-jun24-naslovna1-jpg.avif)