Vse se da. Vse se da!
Novo jutro, nov dan, novo upanje…, nova Božja beseda, ki me znova vabi, varuje, vodi in poučuje.
Novo jutro, nov dan, novo upanje…, nova Božja beseda, ki me znova vabi, varuje, vodi in poučuje.
Vsako leto v decemberskih dneh prebiramo med drugim tudi Jezusov rodovnik. V tem rodovniku, ki se pomika od enega do drugega imena z vso natančnostjo in ne izpusti še tako velikega grešnika, je skrita vesela novica, torej evangelij.
Prihaja čas, ko smo si navadno pisali velikonočna voščila. Kako lepo bi bilo v obdobju samoizolacije, nekaj osebnega časa nameniti svojim najbližjim, četudi so daleč.
Nekdo je dejal: »Če znate skrbeti, znate tudi moliti!« Kako zamenjati skrb za mir, ki ga v tem času najbolj potrebujemo?
Naša ljubezen se ne sme utruditi, kot nas opominja Pavel v Pismu Korinčanom. To pa največkrat pomeni trdo delo. Tudi in predvsem takrat, ko se nam zdi, da se tako ali tako ne splača več.
Spominjam se, kako sva z možem še sredi noči hitela skozi Jeruzalemske ulice, ki so bile skoraj prazne in kar malo strašljive. Povabljena sva bila, da se pridruživa maši v zelo majhnem prostoru Jezusovega groba.
Kadar grem na sprehod, grem najraje v gozd. Prejšnji teden pa sem hodila po gozdu z zelo mešanimi občutki. Oglasila sem se namreč pri starših.
Ko sem se v mislih in tudi telesno pripravljala na peš romanje po naši lepi domovini, sem vedela, da telesno nisem dovolj dobro pripravljena, saj sva telesne aktivnosti dovolj dolgo oba zanemarjala.
Ne zavedamo se, koliko ran nosimo »v nahrbtniku« podzavestnega. Tudi na zavestni ravni večkrat raje spregledamo določene rane in bolečine, kot pa da bi se z njimi ukvarjali, jih predelovali in zdravili …
Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.