Avtor še ni vnesel svojega opisa.Ponosni smo, da je Vilma Siter prispeval kar 18 člankov.
Spomladi smo imeli na Rogli zadnji nadaljevalni seminar z naslovom Ustvarjeni za nekaj več. Bilo je nekaj tako navdihujočega, da smo vsi strmeli nad Božjim delom. Z nami je bil brat Luka, kapucin, ki je v eni od svojih navdihujočih pridig omenil, kako dobro je prebrati Božjo besedo, ki so jo pri maši prebirali na dan našega krsta. Z veseljem sem se lotila tega projekta. Ko sem Božjo besedo našla, sem se odločila, da jo »posvojim« in jo vzamem za svojo.
Zaradi korone smo kar nekaj naših seminarjev odpovedati, zato smo bili tokrat še toliko bolj veseli, da se nas je na temeljnem seminarju na Rogli uspelo zbrati kar 52 parov. Vsi skupaj smo doživljali to srečanje kot dar. Zbrali smo nekaj izjav udeležencev, ki bi jih radi podelili tudi z vami vsem skupaj v spodbudo.
Obožujem jutranje sprehode. Rada imam predvidljive in obvladljive stvari. Moj mož pa vedno sanja o novih krajih in deželah, ki bi si jih rad ogledal. Radoveden je za oba. Dolgo sem mu kljubovala, čeprav vem, da ko se mu pridružim, uživam tudi sama. Manj lepega bi doživela, če bi bilo vedno po moje. Morala pa sem prehoditi dolgo pot, da sem v najini drugačnosti prepoznala blagoslov.
Prav na največje praznike se mi pogosto zgodi, da me nekaj zaboli, rani ali pa vsaj vznemiri. Takrat znam prizadeti s težkimi besedami brez razmisleka tudi svoje najbližje. Zdi se, kot da ne zmorem upoštevati nobenih pravil dobre komunikacije, niti poklicati na pomoč Svetega Duha!
Novo jutro, nov dan, novo upanje…, nova Božja beseda, ki me znova vabi, varuje, vodi in poučuje.
Vsako leto v decemberskih dneh prebiramo med drugim tudi Jezusov rodovnik. V tem rodovniku, ki se pomika od enega do drugega imena z vso natančnostjo in ne izpusti še tako velikega grešnika, je skrita vesela novica, torej evangelij.
Prihaja čas, ko smo si navadno pisali velikonočna voščila. Kako lepo bi bilo v obdobju samoizolacije, nekaj osebnega časa nameniti svojim najbližjim, četudi so daleč.
Nekdo je dejal: »Če znate skrbeti, znate tudi moliti!« Kako zamenjati skrb za mir, ki ga v tem času najbolj potrebujemo?
Naša ljubezen se ne sme utruditi, kot nas opominja Pavel v Pismu Korinčanom. To pa največkrat pomeni trdo delo. Tudi in predvsem takrat, ko se nam zdi, da se tako ali tako ne splača več.
