Je starejši brat res zgolj neizprosen negativec? Franci odkrito priznava, da se mu sin, ki je zvesto garal, pravzaprav malo smili. Ko namreč nekdo na polju »švica«, doma pa brez njega pripravljajo »fešto«, bi verjetno vsakemu od nas odneslo pokrovko. Preberite, zakaj tudi zvesti garavci nujno potrebujemo Očetov objem!
Ste se kdaj znašli v situaciji, ko so bile vaše prošnje k Bogu polne solz, odgovora pa od nikoder? Občutek, da so »vsi operaterji v nebesih zasedeni«, je težka preizkušnja. Vendar vera ni trgovina, kjer bi s točkami zvestobe kupovali čudeže. Namen vsakega uslišanja – in tudi molka – je globlja povezava v ljubezni in sprememba na bolje. Bog ima načrt, ki je pogosto drugačen od našega, a nas nikoli ne zapusti. Franci nam s skozi zgodbo pomaga premišljevati, ali zmoremo zaupati, da Bog sliši naš klic in z nami joka tudi takrat, ko se zdi Njegov odgovor še daleč.
Prostovoljno končanje življenja? Nekakšen “novorek”, ki prikriva resnično naravo dejanja? Franci skozi osebno zgodbo dolgotrajnega trpljenja zaradi bolezni in neznosnih bolečin dokazuje, da volja do življenja v človeku prevlada tudi v najhujših trenutkih. Evtanazija se zdi kot skušnjava za olajšanje trpljenja bolnika in izčrpanega skrbnika, a avtor s citatom svoje žene opozarja na nevarnost možnosti sprejemanja nepopravljivih odločitev.
V zakonski skupini sva pristala, še preden sem dobro zajel sapo. Takrat si nisem mislil, da bo šlo tako hitro. Danes pa mi je žal, da sva tako pozno našla DiŽ! Moški smo po naravi bolj trdi, kar se pogovorov in duhovnosti tiče. Med sabo bi še kakšno rekli, ampak pred drugimi pari?!
Mislite, da so duhovniki v knjigah dolgočasni, zateženi ali pa zgolj stranske figure? Pomislite še enkrat. Med knjižnimi platnicami jih najdemo kot ostre detektive, odločne borce za pravico, izčrpane iskalce smisla – in tudi kot tiste, ki jim počijo živci. Ta izbor duhovnikov, ki so glavni junaki znanih romanov, vas utegne presenetiti. Morda med njimi najdete tudi navdih za vaše naslednje počitniško branje.
Po naravi sem bolj črnoglede sorte, pravi pesimist. Zame je optimist zgolj človek, ki se še ne zaveda razsežnosti katastrofe, ki bo sledila. Tokrat nisem bil tako živčen pred dopustom in sem kar vohal, da bo šlo nekaj narobe. Življenje me je izučilo, da se mi še tako lepi načrti spakedrajo in dogodki zaidejo v povsem nepričakovane smeri. Ko sem po enem letu končno zbral pogum in si rezerviral toplice, je bilo skoraj logično, da …
»Če delaš za preživetje, zakaj se potem ubijaš z delom?!« Ta stara misel je danes verjetno še bolj aktualna kot pred pol stoletja. Koliko je ljudi, ki v slabih pogojih in odnosih garajo za minimalno plačo, ker je delavca pač treba maksimalno izkoristiti. Tudi moja žena je bila ena tistih, ki se iz službe privlečejo zgarani in izmozgani. Gledal sem, kako si z delom naravnost uničuje svoje fizično in psihično zdravje …
»Ti si oženjen, ti si navajen potrpeti!« To je izrekla moja žena, krivec pa je bil mali muc, ki mi je iznenada zbezljal iz naročja. Zadeva je taka, da so mi za 60. rojstni dan podarili mladega mucka. Niti približno si ga nisem želel! Ampak so vedeli, da morajo igrati na moja čustva in usmiljenje. Jaz, stari revmatik s trdo hrbtenico in umetnimi kolki, ki šepam kot obstreljena raca, komaj pokleknem in se še težje vzdignem, naj bi se ukvarjal s hiperaktivnim mačjim mladičem?!
Ne veste, kaj je kriza dveh tretjin? To je nekaj takega, kot kriza srednjih let, le da se pojavi tam okoli šestdesetega leta. Naj pojasnim. Če pobožno upaš, da boš živel tja do devetdesetega leta, imaš torej pri šestdesetih za sabo že dve tretjini življenja. Kakor koli, človek ne ve ne ure, ne dneva, kdaj se bo srečal s svojim Stvarnikom. Upa, da bo živel dolgo, potem pa umre prej, kot je mislil. Življenje pa je vse tisto, kar se zgodi vmes.
Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.
"*" označuje obvezna polja
