Zadela me je kriza dveh tretjin

Ne veste, kaj je kriza dveh tretjin? To je nekaj takega, kot kriza srednjih let, le da se pojavi tam okoli šestdesetega leta. Naj pojasnim. Če pobožno upaš, da boš živel tja do devetdesetega leta, imaš torej pri šestdesetih za sabo že dve tretjini življenja. Kakor koli, človek ne ve ne ure, ne dneva, kdaj se bo srečal s svojim Stvarnikom. Upa, da bo živel dolgo, potem pa umre prej, kot je mislil. Življenje pa je vse tisto, kar se zgodi vmes.

Franci Šinkar

Ne veste, kaj je kriza dveh tretjin? To je nekaj takega, kot kriza srednjih let, le da se pojavi tam okoli šestdesetega leta. Naj pojasnim. Če pobožno upaš, da boš živel tja do devetdesetega leta, imaš torej pri šestdesetih za sabo že dve tretjini življenja.

Statistika za leto 2023 je sicer neusmiljena: moški povprečno doživijo petinsedemdeset let, ženske pa dvainosemdeset. Kakor koli, človek ne ve ne ure, ne dneva, kdaj se bo srečal s svojim Stvarnikom. Upa, da bo živel dolgo, potem pa umre prej, kot je mislil. Življenje pa je vse tisto, kar se zgodi vmes.

Nisem mogel več spati

Torej, začelo se je meni nerazumljivo. Prebudil sem se sredi noči in nisem mogel več zaspati. Tako ali tako sem v časih zagonov svojih bolezni zelo slabo spal. Ali me je mučila prebava, ali pa me je vse bolelo: hrbtenica, kolki, glava … Ampak tisto, takrat je bilo drugače; ko se je stanje umirilo, sem spet bolje spal. Žena mi je večkrat rekla: »Samo oči zapreš, pa že smrčiš!«

Preživel bom tole, pa če crknem!

Moja tokratna nespečnost pa je bila povsem druge sorte. Kaj točno je bila, ne vem. Morda zavedanje lastne smrtnosti. Pred tridesetimi leti sem bil bolj zagrizen, bojevit; ko so se začele bolečine in bolezni kar nabirati, sem stisnil zobe in siknil: »Preživel bom tole, pa če crknem!« In je kar šlo. Zdaj pa sem se zavedel, da vsako bolezensko stanje traja dlje kot nekoč, pa tudi okrevanje se vleče v neskončnost.

Ali je to to?

V nočeh brez sna so me obletavali dvomi, strahovi, počutil sem se nekoristnega in neuspešnega, bil sem razočaran, jezen, tečen, poln tesnobe in depresije. Spraševal sem se o smislu svojega življenja. Porajalo se mi je večno vprašanje: ali je to to? Je to vse moje življenje? Pa saj nisem nič pametnega naredil in dosegel!

Koliko sem star

Še za pisanje mi je zmanjkalo navdiha. Več mesecev sem imel totalno blokado. Mislil sem, da bom kar umrl. Dobesedno butnil me je občutek nezadržnega propadanja. Saj vem, telo v teh letih počasi peša. Ampak, hec, nekje v sebi, v duhu, se počutim še vedno mlad.

Če sedim in berem knjigo, se počutim star trideset let, ko hodim po stanovanju, štirideset, ko se brijem, gledam v ogledalu petdeset let starega možakarja. Ko pomislim na fizično delo, sem star šestdeset let, v toplicah in kopalkah pa jih izgledam vsaj sedemdeset!

Včasih ima tudi žena prav

Duh je torej še vedno pogojno mladosten, pamet še ne škriplje preveč, meso pa je slabo. Software še deluje, hardware pa crkuje. Tako nekako, kot električna pečica pri štedilniku. Zadnjič je crknila. Plin je delal, pečica pa ne. Bil sem na robu živčnega zloma: kako bom sedaj pekel kruh?! Naj kličem serviserja ali kar kupim nov štedilnik?

Potem se je žena spomnila, da se je to enkrat že zgodilo, da je treba samo izklopiti in znova priklopiti elektriko. Genialna ideja! Delovalo je! Nauk: preproste rešitve so najboljše. In pa, seveda, včasih ima tudi žena prav! Kar zavist me je dajala, ker se tega nisem sam domislil. Preprosta ponovna nastavitev, resetiranje, po računalniško. Tudi sam sem to potreboval, le da se tega še nisem zavedal. Mučil sem se s svojim bremenom …

Lahko bi se pogovorila

Ena od bistvenih sestavin zakona je tudi dober pogovor med zakoncema. Toda, kako naj bi s svojimi skrbmi obremenjeval še ženo (na tisto, drug drugega bremena nosite, sem čisto pozabil)? Že tako prihaja iz službe vsa zgarana in zbita, potem pa naj bi jo »navduševal« še s svojimi malenkostmi? Saj sem vendar upokojen, lepo doma, nič hudega mi ni …

Potem me je prešinilo: Fant, premalo zaupaš Bogu! On ima zate pripravljen čudovit načrt za življenje, kaj torej po nepotrebnem kompliciraš in si uničuješ živce s turobnimi mislimi?! Pogovori se z Njim; reci mu: »Bog, tukaj sem. Poznaš me, veš, kaj potrebujem. Na koncu sem z živci, daj mi malo pomagaj iz vsega tega!«

Še žena bo bolj zadovoljna

Poskusil sem … in počasi se je obrnilo na bolje. Vem, da bom imel še veliko dela, da se bom spravil v red. Končno se moram veseliti vsakega dneva posebej. Odkriti moram veselje v sebi in svetu, ki me obdaja. Še žena bo bolj zadovoljna z mano, kajti nobena ne živi rada s čemernim in tečnim dedcem, ki niha med depresijo in obupom in že s svojo pojavo greni veselje Bogu in ljudem!


Foto: Canva

Skupaj na poti žalovanja

Mnogi mislijo, da žalujoči doživljajo največjo bolečino ob pogrebu, toda resnica je precej drugačna. V tem času so običajno ob njih mnogi ljudje. Potem je vedno manj obiskov in klicev. Na dan začenja prihajati ostrina praznine, ki pa pogosto pride bolj do izraza po prvih mesecih, včasih tudi po enem letu. Takrat se šele v vsej polnosti zavedo, da so izgubili del sebe in da tega ne bo mogel nihče in nič nadomestiti ...
p. Ivan Platovnjak

“Tega blagoslova ne bi videli, če bi upoštevali njeno željo po čimprejšnji smrti”

Globoko me prizadene dejstvo, da bomo na referendumu odločali o vrednoti življenja. Življenja, ki ga nismo sami načrtovali ali si ga podarili, pač pa nam je bilo podarjeno iz rok Gospodarja življenja z vsemi odtenki vred. Uporablja se jezik lažnivega sočutja, ki mu mnogi nasedejo, v številnih domovih naše dežele pa se pišejo zgodbe resničnega sočutja do bolnih, onemoglih in ostarelih, zgodbe hvaležnosti za življenje. Vas zanima del naše zgodbe?
Vilma Siter

“Želela sem umreti, a sedaj sem hvaležna, da živim!”

Pa kaj to berem? O evtanaziji namreč. Kako bi jo upravičili ... Povedala vam bom svojo zgodbo, osebno izkušnjo. Zbolela sem pri starosti dobrih 20 let, za revmatoidnim artritisom. Zdravstveno stanje se mi je naglo slabšalo, učinkovitih zdravil ni bilo. Pri 32 letih starosti sem bila tako bolna, da si nisem želela ničesar drugega več kot samo umreti ...
Gostujoči avtor

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.