Po naravi sem bolj črnoglede sorte, pravi pesimist. Verjetno nisem bil tak od začetka, potem pa je prišlo življenje in me je kar precej premetavalo. Zato je zame optimist zgolj človek, ki se še ne zaveda razsežnosti katastrofe, ki bo sledila.
Sumil sem, da bo nekaj narobe
Običajno sem imel pred vsakim dopustom drisko, že zaradi živčnosti. Tokrat je nisem imel in sem kar vohal, da bo šlo nekaj narobe. Življenje me je izučilo, da se mi še tako lepi načrti spakedrajo in dogodki zaidejo v povsem nepričakovane smeri. Ko sem po enem letu končno zbral pogum in si rezerviral toplice, je bilo skoraj logično, da bo hudič zmešal štrene.
Da se vrnem malo nazaj, žena je po zaslugi pogodbe za določen čas ostala brez službe. Že pred tem je bila izgorela zaradi stresa, nespečnosti, zato se mi je zdelo najvažnejše, da si odpočije od vsega hudega, malo zamenja okolje. In sva šla v toplice …
Dobila je menstruacijo!
Po prihodu pa me je žena »razveselila« z novico, da krvavi. Pa sem že mislil, da je dokončno v menopavzi! Pomislil sem na vse tiste zakonske pare, ki si končno privoščijo dopust v toplicah ali na morju, pa žena ravno ob »pravem« času dobi menstruacijo.
Gorenjka je, zato je bil vsak izostanek iz bazena finančno neupravičen.
Ni sicer konec sveta, je pa definitivno nesporno, da je menjavanje vložkov precej ceneje doma kot pa v toplicah. Žena je Gorenjka, zato je bil vsak izostanek iz bazena finančno neupravičen. Saj veste, Gorenjec bo zadevo, ko jo plača, izkoristil do zadnje minute, zadnjega grižljaja in zadnjega požirka.
Torej sva si nenadejano popestritev dopusta morala urediti po novih pravilih. Ko sem hodil še v službo, sem govoril, da je dopust vsaka odsotnost iz službe, in da je še tako posran dan doma vseeno boljši kot dober dan v službi. Zdaj, ko sem upokojen, vidim, kaj vse sem zamujal, ko sem mislil, da sem nenadomestljiv v službi. Koliko lepih stvari sem zamudil, ker sem mislil, da je služba na pravem mestu. Zato me je sedaj, ko je žena končno imela čas za toplice, toliko bolj spravilo iz tira podiranje mojih (in ženinih) načrtov.
Kot da bi pil brezalkoholno pivo
V času svojih rehabilitacij sem bil veliko po toplicah. Žena in otroci, tudi če so bili z mano, niso imeli veliko od mene, ker sem imel kar naprej terapije, po koncu pa sem bil preveč utrujen, da bi bil še za kakšno rabo.
Z leti se je to spremenilo. Zdravniške komisije mi zdravljenja niso več odobrile, ker ni bilo več pričakovati izboljšanja, otroci so zrasli, tako da sva z ženo hodila v toplice samo še na dopust. Navadila sva se biti skupaj, skupaj hoditi na bazen.
Prav grozno sem se počutil, ko sem hodil sam na bazen. Kot bi pil brezalkoholno pivo. Na prvi pogled ni razlike, ampak globoko v sebi vsak pravi ljubitelj dobrega piva ve, da nekaj ni v redu. Prav tako sem doživljal svoje solo namakanje v termalni vodi. Prav hitro sem imel vsega dovolj in sem se vrnil v sobo.
Zaskrbljenost se je prevešala v paniko …
Žena si je medtem privoščila sprehod. Vsaj nekaj pozitivnega. Namreč, s svojimi dvajset let starimi umetnimi kolki pač nisem za sprehode z ženo. Je ne dohajam več. Sem prepočasen. Mogoče bi bil dober samo za sprehajanje vnučkov, ki so komaj shodili (na te še čakam).
Imela sva veliko časa za molitev in branje (kot neke vrste duhovne vaje), žena je hodila na sprehode in v cerkev; končno niti ni bilo tako slabo. Ampak krvavitev se kar ni nehala. Zaskrbljenost se je prevešala v paniko. Predčasno sva spakirala in odšla domov. Po zdravniškem pregledu pa je postalo jasno, da je nepričakovana krvavitev samo burna reakcija na vse živo, kar je doživljala v zadnjem času. Hvala Bogu, da je bilo samo to! Pa pokvarjen dopust gor ali dol …
Foto: Canva
