Brez službe – blagoslov ali prekletstvo?

»Če delaš za preživetje, zakaj se potem ubijaš z delom?!« Ta stara misel je danes verjetno še bolj aktualna kot pred pol stoletja. Koliko je ljudi, ki v slabih pogojih in odnosih garajo za minimalno plačo, ker je delavca pač treba maksimalno izkoristiti. Tudi moja žena je bila ena tistih, ki se iz službe privlečejo zgarani in izmozgani. Gledal sem, kako si z delom naravnost uničuje svoje fizično in psihično zdravje ...

Franci Šinkar

Sergio Leone je leta 1966 posnel film »The Good the Bad and the Ugly«, ki velja za enega najboljših in najvplivnejših westernov. Gre za tipičen film za moške, t. i. špageti western, ki ne skopari z nasiljem in streljanjem, hkrati pa s svojo epsko dolžino 177 minut ponudi tudi odlično glasbo, humor in filozofske prebliske. Eden od teh se glasi:

»Če delaš za preživetje, zakaj se potem ubijaš z delom?!«

Misel je danes verjetno še bolj aktualna kot pred pol stoletja. Koliko je ljudi, ki v slabih pogojih in odnosih garajo za minimalno plačo, ker je delavca pač treba maksimalno izkoristiti, da bo dobiček delodajalca večji! Tudi moja žena je bila ena tistih, ki se iz službe privlečejo zgarani in izmozgani. Gledal sem, kako si z delom naravnost uničuje svoje fizično in psihično zdravje. Bolelo me je.

Potem je ostala brez službe

Ena izmed »radosti« pogodb za določen čas je pač ta, da se enkrat iztečejo. A videl sem, da je bil za ženo to v bistvu pravi blagoslov. Izguba dohodka je sicer hudo zoprna zadeva, bliže prekletstvu kot pa blagoslovu, ampak prenehala se je ubijati s svojim delom. To pa je bilo v tistem času najbolj pomembno. Seveda pa je to za seboj potegnilo še marsikaj …

Tukaj je recept za varčevanje!

V primeru izgube službe je ena prvih misli, da bo treba zategniti pas, zmanjšati stroške in nehati zapravljati denar za nepotrebne stvari. Imava srečo, da sva, ona Gorenjka, jaz bančnik (povem vam, nora kombinacija za varčevanje!), uspešno pilotirala skozi finance tudi v letih, ko je bila na razpolago ena sama plača. Zato me s tega vidika ni pretirano skrbelo. Se pa zavedam, da je za družino, ki komaj shaja z dvema minimalnima plačama, izguba službe velik šok.

Ona Gorenjka, jaz bančnik – povem vam, nora kombinacija za varčevanje!

Bilo mi je prav luštno

Ko sem se upokojil, sem potreboval kar nekaj časa, da sem se privadil novemu stanju. Službe sicer nisem pogrešal, le na novo sem si moral organizirati dan. Kar se spomnim, sem bil človek rutine, ustaljenega reda. Dobro sem se počutil v ustaljenih tirnicah. In vsak odklon od tega ritma me je spravljal v obup. Bil sem slabe volje, tečen, nergav.

Ko sem se torej končno privadil, da sem ves dan doma, žena pa v službi, mi je bilo prav luštno. Imel sem čas za pisanje in branje, še kakšen film sem si pogledal, skuhal kosilo in spekel kruh, kakor je pač naneslo tisti dan.

Potem se mi je vse podrlo

Ko pa je žena ostala brez službe, se mi je podrl ves red. Konec je bilo mojega lagodnega življenja! Stopim v kuhinjo, je žena tam. Grem v dnevno sobo, žena je spet tam. Pridem iz stranišča, žena pred vrati… Priznam, ker imam kronično vnetje črevesja, sva s straniščno školjko velika prijatelja in se druživa večkrat dnevno. Zdravi ljudje to malo težje razumejo, kot tudi to, da pri meni ves obred v blago dehtečem kraju črevesne pozabe traja precej dlje kot pri njih. Oni opravljajo veliko potrebo v stilu Julija Cezarja: »Prišel, videl, zmagal!« (v prevodu: prišel, se usedel in …). Z mano pa je kot z Izraelci v puščavi – traja in traja …

V spalnici pa mi žena niti malo ni v napoto. Ne bom šel v podrobnosti … 😉

Da ne izgubim štrene, govoril sem o vseprisotni ženi. V kuhinji, v dnevni sobi, na dvorišču, na vrtu, … kamor koli pridem, povsod naletim na ženo. Stopim v spalnico, je žena tam. Resnici na ljubo, če že težko prenašam, da se mi mota po kuhinji, ko kuham ali pečem kruh, sem pa v spalnici zelo vesel, da je tam. Pravzaprav navdušen. To je edini kraj, kjer mi žena niti malo ni v napoto. Ne bom šel v podrobnosti; kdor more, naj razume …

Na to pa nisem računal

Tako sem si spet moral na novo organizirati življenje. Vedel sem, da pri tem ne smem brezglavo hiteti. Za začetek se mi je zdelo najvažnejše, da si žena odpočije od vsega hudega. Nič, sem si rekel, če ne gre drugače, greva pa v toplice (pa finančno nerazumno ali ne)!

Nisem pa računal, da se je v ženi nabiralo in nabralo: stres v službi, izgorelost, nespečnost, pa brezposelnost,… in da bo seštevek tega prej ali slej kot erupcija vulkana z vso silo butnil na površje. Ampak, to je že druga zgodba …


Foto: Canva

“Mislil sem, da tega ne potrebujeva”

Ta vikend vedno prinese nekaj posebnega, nepozabnega. Tja običajno prideta utrujena od vsakodnevnega ritma, odideta pa z drugačnim, svetlejšim pogledom drug na drugega in z novimi spoznanji ter orodji za gradnjo vajinega odnosa. Imenujemo ga »Nepozabni trenutki za naju«. Preverita, zakaj. Tole so povedali nedavni udeleženci!
Uredništvo

Še za en par: “Kar sva prejela, želiva dati naprej”

»Ko imava midva v redu odnos, imajo tudi otroci miren, varen dom.« To je le eden izmed razlogov, zakaj zakonci vlagajo v svoj odnos. Odkrijte, kako so pari ob podpori Družine in Življenja našli upanje in zakaj so se odločili, da to neprecenljivo darilo omogočijo še komu. Oglejte si zgodbe naših mesečnih darovalcev in tudi vi dajte naprej: Še za en par!
Uredništvo

Mija in Luka: “Zakonska skupina je bila za naju rešilna bilka”

Mija in Luka Šušteršič sta poročena 27 let in imata pet otrok. V njunem zakonu ni manjkalo lepih trenutkov, pa tudi ne preizkušenj, utrujenosti, osamljenosti in nerazumevanja. Ko sta se znašla v resni zakonski krizi, ju je pot pripeljala v zakonsko skupino. Prvo srečanje je bilo zanju pravi kulturni šok, toda prav tam sta počasi začela znova odkrivati drug drugega. Preberite njuno zgodbo o poti iz stiske v gradnjo boljšega odnosa.
Gostujoči avtor

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.