V zakonski skupini sva pristala, še preden sem dobro zajel sapo. Zgodilo se je tako: žena me je z veliko muke zvlekla na temeljni seminar in tam je izvedela, da se ustanavlja nova zakonska skupina. Še preden sem uspel kaj komentirati, sva bila že vpisana.
Takrat si nisem mislil, da bo šlo tako hitro. Danes pa mi je žal, da sva tako pozno našla DiŽ!
Trd (moški) oreh
Deset let po poroki se je tudi meni, trdi buči, zazdelo, da bi pa morda res bilo dobro, če bi šla v kakšno zakonsko skupino. Žena je hitro našla eno, ki sva se ji pridružila. Na mojo veliko žalost pa to ni bilo tisto, kar sem si predstavljal. Bila je molitvena skupina, ki so ji rekli »zakonska« samo zato, ker so se v njej zbirali poročeni pari. Še tisto, kar je bilo lahkotnega kramljanja po koncu »uradnega« dela, je bilo o vsem drugem, le o zakonskem življenju ne. Poskušala sva pogovor napeljati v to smer, pa ni šlo.
Pri Družini in Življenju pa je bila zakonska skupina točno tisto, kar sva dolga leta iskala zase. Ne neka psihoterapevtska skupina, v kateri bi reševali zakonske brodolomce, pač pa skupina, ki deluje po programih, da do zakonskega brodoloma ne bi prišlo.
Moški smo po naravi bolj trdi, kar se pogovorov in duhovnosti tiče. Med sabo bi še kakšno rekli, ampak pred drugimi pari?! Resnici na ljubo, zelo redko sem srečal kakšnega moškega, s katerim bi se lahko odkrito pogovarjal o globokih stvareh. O veri in duhovnosti še redkeje. Običajni moški pogovori so na nivoju šank plitvine: šport, avtomobili, politika, denar, seks … V pogovorih te »globine« težko najdeš kaj uporabnega za izboljšanje svojega zakona.
Domov sva šla drugačna!
Pred prvim srečanjem me je bilo malo strah. Po koncu pa sem videl, da ne bo nič groznega. In tako sva ostala. Priznam, včasih zelo težko grem na srečanje. Najraje bi ostal doma. So dnevi, ko sva oba z ženo fizično in psihično povsem na dnu, zvečer pa še zakonska skupina! Ali pa listam po gradivu in si mislim, da o določeni temi nimam kaj povedati. Razlogi in izgovori se mi kar vrstijo. Pa vseeno greva. Možgani na avtopilotu, osnovne nastavitve zreducirane na funkcijo »glej na cesto, vozi previdno«. Prazna glava, slabo počutje in misel, pa kaj mi je bilo treba tega?!
Ampak, presenetljivo, naj sva se prej počutila še tako zanič, sva se vračala domov vedno bolj duhovno pomirjena, obogatena. Kajti v zakonsko skupino vedno nekaj prineseš: težave, skrbi, prošnje, molitve, slabo voljo, dobro voljo, pesimizem, navdušenje, karkoli! S svojo prisotnostjo obogatiš skupino in ona tebe. Občutek imam, da vedno dobim več, kot pa prispevam.
Zakaj ne?
Ko propadajo zakoni, se sprašujem, ali bi bilo drugače, če bi bil par v zakonski skupini. Zakonska skupina sicer ni čudežni napoj, pomaga pa!
Zakaj ni več parov v skupinah? Verjetno je velik del krivde v naši moški trmasti in leseni naravi. Po drugi strani pa … Čas za hobije, šport, fitnes, računalnik, bife …, za vse najdejo možje čas, ne razumem pa, da ne najdejo časa, da bi naredili kaj za ženo in njun zakon. Razumem, da je današnji čas krut in nenaklonjen družinskemu življenju, ampak da enkrat na mesec ne bi našel časa, no, tega pa ne razumem! Kot bi bilo vse drugo pomembnejše, zakon pa »če bo šlo, dokler bo šlo.«
Georges Guynemer, letalski as iz prve svetovne vojne, je o bojevanju v zraku rekel: »Dokler nismo dali od sebe vsega, nismo dali ničesar.« Isto lahko velja tudi za zakon. Za uspeh zakona se je treba bojevati. In zakonska skupina je pri tem lahko samo v pomoč.
PRIDRUŽITA SE!Foto: 2. Matic Jelovčan, ostale arhiv DiŽ in ZS
