V čakalni vrsti pri Bogu
Ste že imeli kdaj občutek, da vaše molitve niso slišane, kaj šele uslišane? Tudi sam sem imel že večkrat občutek, da »tam zgoraj« sprejemajo moje molitve kot v kakšnem telefonskem centru za reklamacije; najprej »ste deseti v čakalni vrsti«, potem pa so »vsi operaterji zasedeni, prosimo, počakajte ali pustite sporočilo. V najkrajšem času vas bomo poklicali nazaj«. Ali veste, kako teče čas v nebesih? »Pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan« (2 Pt 3,8). Pa smo tam!
Vera ni zbiranje nalepk za popust
No, šalo na stran! Včasih Boga v molitvi kaj prosimo in Bog usliši našo prošnjo. Zanimivo je to, da za uslišanje molitve ni nobenega pravila, vsaj jaz ga ne vidim. Včasih usliši molitev, drugič ne. Včasih doživimo čudež, drugič ne. Vse je odvisno od Božje volje. Mislim, da ne gre za število rožnih vencev, za količino molitev, ki jih zmolimo, ali namen, za katerega molimo. Ne gre za trgovino v stilu »ta prošnja stane toliko in toliko očenašev«, za točke zvestobe, zbiranje nalepk in popustov. Po mojem gre za živo vero. Jezus pravi: »Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo« (Mr 11,24).
Dovolj je bil en dotik
Ni treba, da je človek poosebljena pobožnost in dobrota. Poglejte primer Naamana (2 Kr 5, 1-19); tip sploh ni bil Izraelec, ni veroval v Boga. Bil je sirski vojskovodja, ki je zbolel za gobavostjo. Prerok Elizej mu je povedal, kaj naj naredi (sedemkrat naj se umije v Jordanu) in Naaman je to (sicer nejevoljen) naredil in ozdravel. Šele potem je Naaman rekel: »Zdaj vem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu«.
Po drugi strani pa imamo primer krvotočne žene (Mt 9, 20-22), ki je verovala, da je dovolj, da se dotakne Jezusove obleke in bo ozdravela. Dotaknila se je in ozdravela. Jezus ji potem reče: »Tvoja vera te je ozdravila.«
Garancija za življenje brez težav?
Včasih ti Bog usliši molitev in naredi celo čudež. Ampak to ni nobena garancija, da bo tvoje življenje, ker si bil blagoslovljen z Božjim dotikom, odslej teklo brez težav. Ali pa, da boš ti potem postal živ svetnik! Nekateri ljudje lahko hitro pozabijo čudeže, ki so jih doživeli. Poglejte samo Izraelce v Stari zavezi; Bog jim je trosil čudeže kot Miklavž sladkarije, pa so ga kljub temu na veliko (uporabil bom blago besedo) lomili, pred dva tisoč leti so ubili celo Njegovega Sina!
Seveda ne smem delati krivice tistim ki so doživeli uslišanje in so potem korenito spremenili svoje življenje. Ker to je, po mojem mnenju, tudi namen vseh uslišanj, namreč, da bi začutili izkazano Božjo ljubezen, se zahvalili zanjo in se spremenili na bolje. »Pojdi in ne greši več!« se sliši znano, kajne?
Ko molitev ne prepreči smrti
Kaj pa takrat, kadar Bog ne usliši naših molitev? Sprašujemo se, zakaj? Smo premalo molili, imeli prešibko vero? Zakaj je uslišal tega in tega, mene pa ne? Primer: molimo za nekoga, pa ta vseeno umre. Še posebno težko je, kadar gre za mladega človeka ali celo otroka. Takrat se nam zdi, da je Bog krivičen, ker nas ni uslišal. Nekoč smo pri mladinskem verouku mleli take težke teme in kaplan nam je priznal, da tudi sam ne dojame skrivnostnih Gospodovih poti in da ga bo, ko bo enkrat stal pred Njim, marsikaj vprašal.
Gobelin, ki ga bomo videli z druge strani
Naj smo še tako žalostni, ranjeni, prizadeti, še tako obupani in sami, pa ima Bog najboljši načrt za naše življenje. Seveda, Njegov načrt je lahko drugačen od našega in običajno tudi je! Najtežje je, kadar zaradi svoje bolečine in stiske Božjega načrta ne razumemo in celo mislimo, da je pozabil na nas. Tuhtamo po svoje, načrtujemo in obračamo, Bog pa obrne. Življenje je kot gobelin, ki ga je za nas naredil Bog: z zadnje strani zmešnjava barvnih niti brez vsake logike in podobe, s sprednje pa čudovita slika, ki pa jo uzremo šele po smrti.
Žal, šele takrat spoznamo in vidimo pravo podobo in smisel. Da nas Bog v resnici ni pozabil. Da je vedno mislil na nas. Slišal vse naše molitve. Bil vedno ob nas. Jokal z nami. In nas nikoli ni zapustil …
Foto: Canva, NanoBanana
Zelo primeren in aktualen zapis.
Življenje kot takšno teče po zakonitostih, ki jih je postavil Bog. Zakaj bi torej Bog posegal v zakonitost, ki jo je postavil. Ker sem ga prosil? Ker sem to jaz? Ker mi ni všeč moj križ? Ker imam idejo, kako bi bolje živel? …
Ko so učenci vprašali Kristusa:” Kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je ta rodil slep?”, je odgovoril:” Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela.” (Jn 9, 2-3) Hvala Bogu za vsako uslišanje in vsak poseg. Vendar namen posega Boga moje življenje ni, da prejeto ljubosumno držim zase, da sem potem jaz pomemben. Namen posega Boga je, da dajem, kot sem prejel, da se dajam kot se je On dal, da se Bog v svetu poveliča v vsaki situaciji.
Franci hvala.
Kako naj to razumem(o):
Življenje kot takšno teče po zakonitostih, ki jih je postavil Bog. Zakaj bi torej Bog posegal v zakonitost, ki jo je postavil….
in potem v nadaljevanju:
Hvala Bogu za vsako uslišanje in vsak poseg…
V skladu z Božjo Besedo, je Bog ustvaril Svet, torej vse kar je, kar nam je znano in tisto, kar nam ni znano. Vse ustvarjeno deluje po določenih vgrajenih zakonitostih, principih. Dejanja so posledica in hrati vzrok nečesa (družboslovje). Snovni svet deluje po zakonitostih ( naravoslovje). Človek se znajdem v določeni situaciji, v kateri so znani izzidi, posledice, zaključki, pot… ker vem, da so takšne zakonitosti. In včasih, velikokrat, se zgodi, da bi človek želel spremeniti situacijo ali izzid situacije. Ker v svojih sposobnostih ne najde rešitve, se obrne na Boga in ga prosi, da Bog poseže v situacijo in naredi torej čudež. Vprašanje je: Zakaj bi Bog posegal v katerokoli situacijo? (priemr: Lk 4,25) Zaradi moje kaprice (primer: Jn 4,48) ali zaradi moje vere, predanosti in zaupanja? Kristus, ki se je Očetu popolnoma izročil je rekel Očetu:”Če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgodi.” Bog posega, dela čudeže, znamenja, vsak dan, zato, da človek lažje verujem in lažje oznanjam, se lažje izročam, da postajam aktivni Gospodov sodelavec, s točno tem morebitnim križem, v točno tej situaciji, v kateri sedaj sem, tukaj, ta trenutek.