Franci je mož ženi Simoni. Imata tri odrasle otroke. Z ženo sta redna udeleženca DiŽ-evih seminarjev.
Priznam, kar se tiče sodobne elektronske komunikacije sem bolj en dinozaver. Sem se vprašal, če res potrebujem kaj takega, pa sem ugotovil, da ne. Dnevno lahko prežvečiš kup informacij, s katerimi kmalu nimaš kaj početi. Spoznal sem, da je pri vsem tem treba imeti mero.
Točnost je lepa vrlina. Zamujanje pa niti ne. Ena od nalog, ki sem jih opravljal v službi, je bila spremljanje evidence delovnega časa. Ugotovil sem, da zamujajo eni in isti, čeprav ni bilo gneče na cesti ali kakšnih drugih nepredvidenih dogodkov. Saj razumem, v življenju pridejo nepredvidene situacije, na katere nimaš nobenega vpliva in se zato zgodi, da zamudiš. Ampak to so izjeme. Ne more biti to tvoj običajni, vsakdanji stil obnašanja!
Včasih premišljujem o preteklosti. Poročil sem se zdrav in z ženo sva imela nekaj zelo dobrih let. Izdelala sva si stanovanje in ga opremila. Kar nekaj cementa in peska je šlo za to, pa veliko dela in še več denarja. Prišli so tudi otroci. Torej, preden sem zbolel, sva, kot se temu reče, imela nekaj od življenja.
Naslednjega večera sva raje ostala na suhem in z balkona opazovala bliskanje, strele in prihajajoči naliv. Ko sem bil še mlad in zaljubljen, bi morda vzdihoval, kako romantičen večer da je, tokrat pa sem samo suhoparno pripomnil, da je važno, da ni toče!
Priznam, na turistični kmetiji še nisem dopustoval, pa sem v življenju poskusil že marsikaj, od šotora pa do hotela. Res nisem vedel, kaj naj pričakujeva. Za zajtrk sem jedel, kolikor sem hotel, za večerjo, pa kolikor sem mogel. Ugotovil sem, da kar se hrane tiče, niti približno nimam kondicije dobrega jedca (žena pa še manj).
Župnik je pridigal, da dopust ni samo pravica, ampak dolžnost vsakega kristjana. Te besede pa so mojo drago povsem spravile iz tira. Nič mi ni povedala, samo molila je k sv. p. Piju, da bi nama nekako »zrihtal« dopust. Da se ve, ko moja žena moli, moli zelo vztrajno. Čez nekaj dni, ko so se »razmere« glede varstva moje tašče prav neverjetno lepo poklopile in uredile, pa je žena izrekla svoj znameniti stavek: »Jaz imam pa eno idejo!«
Šport me ni nikoli posebno zanimal. Da bi gledal prenose tekem po televiziji, je zame izguba časa. Raje si pogledam kakšen film. Športne zanimivosti opazim le, če so v povezavi s filmi. Ker je filmski večer vsekakor namenjen obema, ne samo možu, ki je po klasični definiciji športni navdušenec (pa čeprav lahko samo pred ekranom), sem izbral filme, ki bodo imeli kaj povedati tudi ženam oziroma tistim, ki ob misli na neposreden prenos tekme ravno ne padajo v trans.
Tokrat sem izbral nekaj filmov, ki pripovedujejo o svetnikih, bolj ali manj znanih, vsekakor pa raznolikih in zanimivih. Navajam naslov v originalu, letnico in igralce. Namesto vsebine filma pa podajam kratko predstavitev svetnika.
Pravijo, da ženska upa, da se bo moški po poroki spremenil. Pa se ne. Moški pa upa, da se ženska po poroki ne bo spremenila. Pa se. Da se razumemo: to, da se ženska po poroki spremeni, ni nujno slabo.
