Nekoč smo se v zakonski skupini pogovarjali o svojem najljubšem svetopisemskem odlomku ali vrstici. Osebno imam s tem kar nekaj težav – namreč ne morem se odločiti za samo enega.
Ko sem bil mlad upornik
Ko sem bil mlad, sem bil malce uporniške sorte. Moj najljubši filmski igralec je bil James Dean, najljubši film (jasno) njegov Upornik brez razloga (Rebel Without a Cause, 1955), najljubša svetopisemska vrstica pa temu primerna iz Prve Mojzesove knjige: »Ta bo človek, podoben divjemu oslu; njegova roka bo zoper vse in roka vseh zoper njega« (1 Mojzes 16,12).
Mimogrede, omenjeni film je res že zelo star, ampak njegova vsebina je še danes aktualna: prikazuje težave odraščanja, razbite družine, skrhane odnose, nasilje med vrstniki, hrepenenje po ljubezni … Nekoč sem ga gledal s stališča mladostnika, zdaj ga gledam s stališča starša. Še vedno mi ima veliko povedati.
Ko samo učenje ni zadostovalo
Da se vrnem k temi članka: v srednji šoli me je bila posebno všeč vrstica iz Markovega evangelija: »Zato vam pravim: za kar koli boste molili in prosili, verujte, da boste prejeli, in se vam bo spolnilo (Marko 11,24). Saj sem se učil kot nor, ampak za pozitivne ocene je bilo (po mojem prepričanju) treba imeti tudi vero. Sem kar pogosto prosil in molil – in tudi izdeloval srednjo šolo, na koncu pa uspešno maturiral.
Rajši stanujem z levom in zmajem …
Pravzaprav sem v času srednje šole začel malo bolj brskati po Svetem pismu, ki sem ga dobil pri birmi. To so bili časi duhovnih vaj, tednov zbranosti in podobnih programov za mladino. Na nekih duhovnih vajah je bil tudi fant, ki je med odmori dražil dekleta s tem, da je bral »začinjene« odlomke Svetega pisma. Kasneje sem ugotovil, da je bral iz Siraha, ko je izvabljal salve smeha z navedki kot so: »Rajši stanujem z levom in zmajem, ko prebivam pri hudobni ženi. Kar je peščena pot navkreber za starčeve noge, to je blebetava žena za tihega moža. Medle roke in klecava kolena, to je žena, ki ne osrečuje svojega moža.«
Neskončni rodovniki in zapletena imena
Čeprav se je začelo kot šala, pa me je to vseeno spodbudilo, da sem bolj pogosto pobrskal po Svetem pismu.
Ugotovil sem, da je tudi Stara zaveza lahko zanimiva. Da ne gre samo za neskončno dolge rodovnike s komaj izgovorljivimi imeni in s samohvalo napihnjene opise vojaških uspehov.
V Stari zavezi ni samo zgodovina nekega ljudstva, ki je kar naprej obračalo hrbet Bogu in počelo vse mogoče neumnosti; je tudi prava zakladnica modrosti in nasvetov. Končno je tudi Jezus rekel (o Stari zavezi): »Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel« (Matej 5,17).
Dokler nisem našel pravega dekleta
Po odsluženi vojaščini so zame prišli časi neuspešnega iskanja pravega dekleta. Na koncu sem bil že tako obupan, da sem se tolažil z izrekom iz Pridigarja: »In sem našel: grenkejša ko smrt je ženska; ona je mreža, njeno srce past, njene roke okovi: kdor je Bogu všeč, ji ubeži, grešnika pa ujame« (Pridigar 7,26). Misel sem imel napisano na listku, listek pa v denarnici. Čez leta, ko sem spoznal pravo dekle zase, pa bi se od veselja najraje na ves glas drl: »Grešnik sem, grešnik sem!«
V času stiske in ko pogledam nazaj
Ko se je pri meni oglasila bolezen in so se zdravstvene težave kar kopičile, sem se zatekel k Psalmu 91. Upanje mi je dajala 15. vrstica: »Ko me bo klical, ga uslišim; z njim bom v stiski«.
Res, naj je bilo še tako hudo, nikoli nisem imel občutka, da bi me Bog zapustil.
Zdaj, ko sem upokojen, ko gledam nazaj na vse napake, ki sem jih (nenamerno) naredil v svojem življenju, predvsem v zakonu in pri vzgoji otrok, pa mi je nekako pri srcu Izaija 49,4: »Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč. Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo.«
Foto: Canva