Takšne in drugačne preizkušnje pridejo v življenju, prej ali slej. Tole morda ni za občutljive bralce. Govoril bom o krvi in krvavitvah. Če torej spadate med tiste, ki jim postane slabo že, če kdo samo omeni kri, je bolje, da prenehate z branjem naslednjih odstavkov. Raje počnite kaj drugega. Dobro, opozoril sem vas …
Plačilo na obroke …
V Prvi Mojzesovi knjigi beremo o tem, kako sta Adam in Eva jedla od prepovedanega drevesa. Na nekem seminarju pa sem slišal tudi drugo verzijo. Ko je Bog vprašal Adama, ali je jedel prepovedan sad, se je Adam izgovoril na Evo. Bog je grdo pogledal Evo in ji zažugal: »To mi boš krvavo plačala!« Eva pa je vprašala: »A lahko na obroke?« In tako so ženske dobile menstruacijo … 😊 (To je seveda šala!)
Ker pa Eva ni bila poučena o bančnih postopkih in možnostih obročnega odplačevanja, se z Bogom ni dogovorila o fiksnem datumu plačila posameznega obroka 8., 18. ali 28. v mesecu, s trajnim nalogom. Tako imajo ženske večkrat občutek, da je z njihovo menstruacijo kot s položnicami: datumi se spreminjajo, včasih jih plačujemo na točno napisan dan, včasih tudi prej, neredko pa tudi pozabimo na plačilo in jih plačamo z zamudo.
… in tegobe, ki pridejo z njimi
Moja žena je tudi ena tistih »srečnic«, ki nikoli ne ve, kdaj pride »plačilo položnice«. V mladih letih sva poslušala predavanje o tem, kako se neredna menstruacija uredi po porodu. Njej se po treh porodih ni uredila, torej ni nobenega upanja; bo prej prišla v meno.
In tako pridemo do težav, ki nama grenijo načrtovanje dopusta. Tako se je zgodilo, da se je z ženo pogovarjala njena sodelavka in jo je vprašala, kam bova šla na dopust. Pa ji je žena odgovorila, da zaradi neredne menstruacije pač do zadnjega ne veva, kako in kaj ter se potem v zadnjem hipu odločiva, če je kje še kaj prostega. »Moj mož pravi, da je menjavanje vložkov doma precej ceneje kot pa v toplicah ali na morju,« je še pristavila. Res se mi zdi trapasto, da bi drago plačeval kakšne terme, žena pa ne bi mogla v vodo.
Zakaj bi bilo preprosto?
Resnici na ljubo moram priznati, da sem že slišal tudi za neke tablete, ki prestavljajo menstruacijo. V redu, medicina je tu zato, da nam pomaga. Vseeno pa se ne morem znebiti občutka, da pri vsem tem nekaj ni v redu.
Razmišljam, samo teoretično, kako drugače bi bilo, če bi ženske imele redno menstruacijo. Vedele bi, kdaj imajo plodne, kdaj pa neplodne dni. Načrtovanje družine bi bilo precej manj stresno. In izraz »kinder surprise« bi res pomenil samo čokoladno jajce z igračko, ne pa tudi nepričakovane nosečnosti. Menstruacija pa ne bi več presenečala, zato bi odpadlo tudi panično iskanje vložkov. Sicer pa, zakaj naj bi bilo preprosto, če je lahko zakomplicirano? Bog je že vedel, kaj je delal. Človek pa ne …
Ja, obroki tudi za moške!
Tudi sam imam nekaj izkušenj z vložki, se pravi s ščitniki perila. Pa ne samo tiste, ko si v trgovini, žena pa ti po telefonu razlaga, katere vložke ji kupi, ti pa kot kup nesreče, ves zbegan stojiš pred policami škatel in zavitkov, zardevajoč do lasnih korenin in proučuješ, koliko kapljic je narisanih in kakšne barve … Pa pride mimo še kakšna ženska, ki tudi kupuje vložke, pa ne veš, ali bi jo kar vprašal za nasvet ali pa bi se raje ugreznil v zemljo.
Bog me je namreč v svoji neskončni modrosti povabil med tiste izbrance, ki imajo ulcerozni kolitis. Gre za kronično vnetje črevesja, ki ima obdobja zagona in mirovanja. V mirovanju sem srečen, če grem dvakrat ali trikrat dnevno na veliko potrebo. Zagon bolezni pa ni boj, ampak mesarsko klanje. Da ne grem v podrobnosti, samo dve besedi: krvava driska. Takrat pa še kako prav pridejo vložki. Sicer pa, kako prepoznaš moškega, ki ima kronično vnetje črevesja? Po tem, da z ženo kupujeta vsak svojo vložke!
Foto: Canva
