Kmalu bo minilo dve leti odkar nas je zadela pandemija koronavirusa in odkar smo si morali nadeti zaščitne maske – če smo to hoteli ali ne. Človeka (pa čeprav je to morda naš znanec) je včasih pod masko težko prepoznati, saj se vidijo le njegove oči, dobršen del obraza pa je skrit. Dozdeva se mi, da je »trenutna« situacija z maskami le vizualni odraz siceršnjega stanja v družbi.

Moje otroštvo je bilo polno strahu, negotovosti, nesprejetosti, nemoči. Oče je pil, odkar pomnim. Konkretneje popivati in iskati uteho v alkoholu je začel, ko so se prepiri in nesoglasja začeli stopnjevati. Takrat je začel odhajati v gostilno, kjer so pozno v noč za denar igrali karte. Ko je prihajal domov, sem po hoji in načinu zvonjenja vedela, kako močno je pijan. Tega ne moreš pozabiti.

To je resnična zgodba 51-letnega Mihe, ki je začel svojo pot okrevanja, ko ga je že odrasla hčerka našla v deliriju in poklicala rešilca. Pristal je na psihiatričnem zaprtem oddelku ...