Trudim se, da opravljam mesečno spoved. Vedno mi ne uspe, tokrat pa sem že po enem tednu čutil potrebo in ponovno stopil v spovednico. Splačalo se je. Bila je čudovita spoved, počutil sem se odlično. V meni se je naselila misel, da sem brez greha. Kar dvigalo me je od veselja!
Potem pa se je zgodilo
Naslednji dan sem na parkirišču pred bolnišnico razmišljal o svoji »negrešnosti« in bil dobre volje. Takrat je stopil k meni moški in mi rekel, da ima darilo zame. Da ga pošilja Bog. Moj avto je napolnil s posodo in rekel, da je vrednost tega 5000 €, jaz pa naj mu dam 10%, to je 500 €. Po kratkih pogajanjih je vzel nekaj posode nazaj, jaz pa sem mu dal 200 €.
Takoj, ko se je mož odpeljal, sem se zavedel, kaj sem storil. Kupil sem nekaj, česar ne potrebujem!
Poklical sem policijo
Na policiji so mi rekli, da moj primer ni tak, da bi ga morali oni obravnavati, saj ni videti kaznivega dejanja. Naj bom torej vesel, da sem posodo dobil za 10% vrednosti.
To me ni potolažilo. V sebi sem čutil nemir, ki ga nisem mogel premagati.
Zvečer sem šel k sveti maši. Po njej je duhovnik stopil k meni in mi rekel, naj stopim v kapelo, kjer bo izpostavljeno najsvetejše, kot da bi vedel, da to potrebujem.
V moj nemir je zarezala Beseda
V nedeljo sem pri sveti maši bral berilo. Bilo je iz druge knjige Makabejcev, ki govori o materi in sinovih, ki so šli rajši v smrt, kot da bi prekršili Mojzesovo postavo. Ker se nemir v meni ni polegel, sem se odločil za peš romanje v Stično, ki je od nas oddaljena dobrih 11 km. Vso pot sem molil rožni venec. Nazaj grede se mi je nenadoma pojavila misel: »Ničesar ti nisem vzel; imaš toliko, kot si imel.«
Kaj bi to pomenilo?
Čez nekaj trenutkov sem se spomnil, da smo pred kratkim zamenjali peč za centralno kurjavo. Sin mi je takrat rekel, da ima možnost kupiti peč brez DDV, ki je za 200 € cenejša, in me vprašal, ali naj jo kupi. Nisem mu takoj odgovoril, nato pa sem mu rekel, naj bo, ker 200 € je le 200 €. Pri plačilu pa se je v meni oglasila vest in sem sinu dal 200 € več, vendar mi je sin rekel, da se je že dogovoril za ceno brez DDV. Tega denarja nisem spravil v denarnico, ker sem čutil, da mi ne pripada.
To je bilo tistih 200 €
Spoznal sem povezavo med posodo in pečjo. Teh 200 €, ki sem jih dal za posodo, je davek, ki ga nisem plačal. V trenutku sem bil pomirjen.
Izginila je vsa napetost, ki je bila v meni več dni. Ker sem molil in prosil Marijo in Jezusa, sta se trudila, da mi odpreta oči: duhovnik me je osebno povabil na češčenje, berilo pri nedeljski maši je bilo namenjeno prav meni, saj govori o spoštovanju zakonov.
Sedaj vem: ko grešim, me je sram, toda Jezus me ob priznanju in kesanju grehov lahko dvigne in reši sramu. Naslednji dan sem spet zavil v spovednico. In tudi po spovedi sem še vedno grešnik.
Jože Poglajen
Foto: Canva
