Letos se je v naši družini zgodil čudež. Moja mama in sestra nista govorili že deset let, letos pa je iznenada moja sestra poklicala mamo in čez nekaj mesecev sta se srečali.
Zgodba moje družine je žalostna zgodba s srečnim koncem
Bili smo štiričlanska družina. Oče in mama sta bila zelo dobra človeka. Oče je izhajal iz družine, v kateri je njegov ata popival in se pozno ponoči ali zgodaj zjutraj vračal domov z odpetimi hlačami. Moj oče kot mlad fant ni mogel razumeti, zakaj je njegov oče takšen.
Moj oče je odrastel in postal inženir ter delal na inštitutu Jožefa Štefana. Mlad intelektualec. Z mamo, ki prihaja iz družine, kjer je bila večkrat tepena kot sita, sta si ustvarila svoj dom poleg hiše očetovih staršev. Nato je moj oče je postal pomočnik direktorja v nekem podjetju in kmalu zatem tudi direktor. Imel je veliko sestankov, službenih potovanj in službenih kosil s strankami. Vedno kasneje je hodil domov. Predajal se je pijači. Imel je zelo veliko prijateljev, vsem je častil pijačo. Imel je tudi veliko hobijev – sam, brez mame. Veliko je bil zdoma. Šel se je zdravit k anonimnim alkoholikom. Po pijanih nočeh mu je bilo zelo žal, večkrat se je z glavo tolkel ob steno in se spraševal, zakaj je tak …
Neko novo leto pa je povedal, da nas bo zapustil
Povedal je, da ima rad drugo žensko. Moji mami, sestri in meni se je porušil svet. Očeta ne bo več. Mama je jokala in ga prosila, naj ostane, a oče je spakiral in odšel. Tri mesece po njegovem odhodu se je sestra poročila in tako sva z mamo ostali sami. Oče se je poročil in mojo sestro prosil, naj bo njegova priča ob poroki z novo ženo. Sestra je pristala in takrat se je začela kalvarija med mamo in sestro. Večno očitanje, zakaj je to naredila; zakaj podpira očeta, če vidi, kaj je naredil.
A sestra je bila neomajna. Vztrajno je hodila k očetu na obiske, vedno vabila očeta in njegovo novo ženo na praznovanja vnukov. Midve z mamo sva prihajali na drugi termin, ko je bilo praznovanja konec. Tako sta se mama in sestra počasi oddaljevali.
Ko se je moja sestra drugič poročila, si je za pričo izbrala očetovo novo ženo. Mame sploh ni povabila. Bila sem v precepu: rada bi šla na sestrino poroko, a sem se bala, da mama nikoli več ne bo govorila z menoj. Mož me je podpiral, naj gremo in tako smo res šli na sestrino poroko, a meni je bilo zelo težko, najraje bi se ugreznila v tla.
Kakšno srečanje!
Pred desetimi leti je moja mama imela 60 let. Ker ni naredila praznovanja, sva se z možem odločila, da pri nas naredimo praznovanje za vse sorodstvo, da bo vesela. Moja sestra pa ni hotela priti, čeprav sem jo prosila in molila za to.
S sestro sva stike ohranjali, sem in tja je beseda nanesla na mamo. Lani februarja pa me pokliče in reče: »Poklicala sem mamo, a je bila vsa iz sebe in je rekla, da me pokliče nazaj, ko bo lahko …« Pomislila sem: Spet ne bo nič, pa tak lep namen je imela. A sta se čez kak mesec ponovno slišali in sestra nas je potem vse povabila na obisk.
Z besedami ne znam opisati, kako lepo je bilo srečanje mame in hčere po desetih letih. Mama je spoznala sestrinega moža, prvič videla njuno sedem let staro hčerko in dva vnuka iz prejšnjega zakona. Bilo je res ganljivo.
Hvaležna, ker se je uresničilo navidez nemogoče
V decembru je moja mama praznovala 70-letnico. Tokrat je prišla moja sestra z možem in hčerko, prišla sta tudi njen sin s punco in hčerka s fantom, prišli smo mi in bila je polna hiša otrok, veselja, toplih besed in iskrenih objemov. Tudi z očetom imamo lepe odnose.
Naj bo tole pričevanje ena velika zahvala Bogu, na katerega sem se ves ta čas obračala in prosila, naj pomaga urediti odnose v naši družini. Verjamem, da brez njegove pomoči to ne bi bilo mogoče. Dobri Bog, hvala ti, da si nas ponovno zbližal, da smo se ponovno srečali in se povezali kot družina. Kar se mi je zdelo pred časom nemogoče, si ti uredil in postalo je realnost.
D. G.
Foto: Canva
