V kateri sklad pa ti vlagaš?

Pred kratkim se je pri nas oglasil zavarovalni agent, sicer tudi naš prijatelj. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, o čem je (med drugim) tekla beseda. Že priprava na sam obisk je bila zame dobra iztočnica oz. premislek o tem, v čigave roke polagam svoje upe, svojo prihodnost, svoje življenje.

Obvezno zavarovanje

Sklepanje takšnih in drugačnih zavarovanj in varčevalnih shem mi je že od nekdaj precej tuje. Ugotavljam, da mi to ni domače že iz primarne družine, saj se razen obveznega zavarovanja avtomobila ter (“otroškega”) zavarovanja preko staršev v službi, drugih oblik nismo nikdar posluževali. Niti hiše nismo imeli zavarovane. Smo bili naivni? Mogoče skopuški?

Pa so nas kljub temu doletele različne preizkušnje: strela v dimnik, požar v kuhinji, zagorele so saje v dimniku, razne zdravstvene težave … Ogromno prilik za življenjsko zavarovanje. Odločitev staršev je ostajala enaka (prim. 1 Korinčanom 16,13).

Premija v dobrodelne namene

Za današnje razmere se sliši precej nazadnjaško, nepremišljeno, neodgovorno, morda celo skopušno … ampak starša sta nam vedno dejala, da zavarovalni znesek raje darujeta za druge potrebe (tj. ljudi v stiskah, pomanjkanju …), nas pa poleg tega redno izročata in priporočata Božjemu Agentu.

Premija je pri Njem povsem zastonj (čeprav danes prevladuje miselnost – dražje je boljše, bolj zanesljivo), ni drobnega tiska, ni slabih naložb, je pa rizična – prekinemo jo lahko namreč le mi. Bog ostaja zvest (prim. Psalmi 117,2)!

Navkljub dobremu zgledu staršev je korak k brezpogojnemu zaupanju še vedno težak, zahteva vsakodnevno odločitev. Zahteva tveganje. To pa nam je danes težko … za vse odločitve želimo imeti garancijo.

Figa v žepu

Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, sem se določenih navad staršev »nalezel« tudi sam. Žena je podobnega mišljenja, čeprav je iz drugačnega »gnezda«. Nekako nama ne gre skupaj naravnanost na »popolno« izročanje v Božje roke (po pravici povedano, je mnogokrat to lažje reči kot narediti) in oklepanje lastnih, človeških zmožnosti glede varne prihodnosti. Imam občutek, kot bi imel figo v žepu oz. nekako takole: »Bog, saj ti zaupam, ampak da bo sigurno, bom pa zavaroval še …, saj nikoli ne vem, kaj vse me lahko doleti …«

Ja, če kdo ve, kaj vse me v življenju še čaka, potem je to prav gotovo naš Oče. Saj sem njegov sin oz. posinovljenec (prim. Matej 3,17).

In če On skrbi za vrabce, ki ne sklepajo zavarovanj za svoja gnezda in lete, zakaj ne bi podobno (oz. še bolj zavzeto) skrbel tudi za nas, ljubljene sinove in hčere (prim. Matej 10,31). On ve, kaj potrebujemo.

Dobro razločiti in vložiti

Da ne bo nepotrebne pomote, nisem proti sklepanju zavarovanj, niti ne proti različnim oblikam naložb. Ravno nasprotno, s podarjenim nam imetjem smo namreč dolžni biti dobri oskrbniki (prim. Matej 25,20-21). Sam sem na tem področju potreboval kar nekaj časa in hvala prijatelju, ki mi je obelodanil mnogo stvari. Pustiti denar “ležati” na bančnem računu v današnjih časih ni najbolj podobno dobremu gospodarju.

Razločiti pa je potrebno, kaj, kam in koliko vlagati za stabilno in vzdržno finančno prihodnost; čemu se je potrebno odpovedati danes, da bom lahko poskrbel za jutri. Molitev k Svetemu Duhu za prave odločitve je res potrebna in (preverjeno) obrodi sadove. Preveč stvari je namreč izven našega vpliva … le ozrimo se na dogajanja okrog nas!

Ne bojmo se!

Ne bojmo se, pravi Jezus (365-krat!). Odrinimo na globoko – in to zares! Izročajmo vse v Božje roke, tudi naše finance! Bog nam je namreč poslal Duha Tolažnika (Janez 14,26), ki nam ga ne daje na mero, pač pa v izobilju. Le prosimo ga!

Foto: arhiv družine Čelik

Vas zanima več s področja odnosa do denarja in materialnega?

• Tematski seminar NAJIN ODNOS DO DENARJA >
• Serija pogovornih oddaj DENAR – NAJIN VLADAR? >