Duhovno
»Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite« (1 Tes 5,21).
Zgornje besede so mi prišle na misel, ko sem od sodelavcev slišala kritiko, češ, da sem neodgovorna mama, ker nisem svojo hči in njenega moža spodbudila, da bi že pred poroko zaživela skupaj in tako preizkusila ali sta za skupaj; sicer je vsekakor bolje, da se razideta prej, kot šele po poroki.
Povabite apostole na kavico
V mesecu aprilu so nedeljski svetopisemski odlomki, ki jih bere ves svet, zelo zgovorni in nam pomagajo bolje razumeti, zakaj imamo mi, danes, v 21. stoletju, vero. Lukovi zapisi v Apostolskih delih nam prikazujejo prvo Cerkev in prve učence, njihovo navdušenje in močno vero: »Vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo. Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno« (Apd 4,31-32).
So stvari, ki jih ne razumemo, zato lahko le verujemo, da so!
V našem življenju so skrivnosti in bodo ostale skrivnosti. Je namreč mnogo stvari, ki jih ne razumemo in jih ne moremo razumeti. Kako naj človek, omejeno zemeljsko bitje, razume skrivnosti onstranstva?
Paradoks ljubezni
Naj ljubim hinavce in lažnivce, tiste, ki na moj račun bogatijo in se ob tem sprenevedajo, češ da je to, kar počnejo, legalno in zakonito, da so se pač znašli, ker jim zakon to omogoča?! Naj ljubim tiste, ki kradejo moje osebno dostojanstvo …?!
Kje bom, ko bo to zares pomembno?
Ste tudi vi »nagnjeni k razkazovanju«? Tudi vi kdaj mislite, kako ste dobri, zaslužni, vestni in redoljubni, in ko naredite kaj lepega, si želite, da bi drugi to opazili in vas za to pohvalili? Saj konec koncev to ni nič slabega in je človeško kajne.
Moj klepet z bogom
»Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se« (Flp 4,4). Kako? Zakaj? Danes naj se veselim, ob poplavi slabih novic in v stiski s časom? Zmeraj in danes?
Kje bi preživel večnost, če jutri umrem?
Ko se fant in dekle pripravljata na poroko, se nujno soočita z vprašanjem: »Kje bova živela?« Imeti človeka dostojno bivališče je njegova temeljna potreba in danes tudi temeljna pravica.
Išče se greh
Govoriti o grehu danes ni primerno, še manj potrebno. Zdi se, da je vse relativno in tisto, kar človek naredi, se tiče le njega samega. Še vedno je slišati, da le okoliščine narekujejo etično obnašanje. Ali to pomeni, da greha več ni? Se je izgubil?
Božič brez Božiča
Ko je Božji Sin iz brezčasja vstopil v naš čas in prostor je rekel: »Glej, prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo« (Heb 10,9). Kako nepojmljivo in nikoli do konca razumljeno za modrece in razumnike tega sveta!
