Njihov zgled še danes vleče. Kdo si ne želi tega, kar so izkušali prvi učenci: biti eno srce in ena duša …, imeti vse skupno …? Če se zamislimo, kmalu ugotovimo, da je to ključ preživetja. Pregovor pravi, da pravega prijatelja spoznaš v stiski.
Naj bodo zgledi apostolov, ki so jih spremljala znamenja in čudeži in so z veseljem, globoko vero in vso srčnostjo oznanjali Veselo novico, tudi za nas spodbuda, da bomo tudi mi z veseljem pripovedovali o tem, da je isti Jezus, ki je pred dva tisoč leti živel z apostoli, živ in da je isti Jezus tudi danes dejaven v našem življenju in naših medsebojnih odnosih, če mu mi dovolimo … Naši zakoni in naši medsebojni odnosi bodo postali svetilniki in opomniki za ljudi okoli nas, če bomo mi dovolili Jezusu, da nas razsvetljuje z lučjo svoje ljubezni, da v nas in po nas ljubi, odpušča, nudi roko pomoči potrebnemu, izkazuje usmiljenje in tolaži … On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog (2 Kor 1,4).
Kratke duhovne misli, ki sva jih imela priložnost posneti za TV VAŠ KANAL (video/duhovna-misel-na-tv), naj tudi vas spodbudijo k dobremu. Vabiva vas, da v mislih povabite na kavico kakšnega apostola: Pavla, Petra, Janeza, Barnaba … in jih vprašate, kako je bilo, ko so tako goreče oznanjali veselo novico – seveda je to mogoče le, če imate v rokah Sveto pismo in berete Apostolska dela. Pa veliko veselja vam želiva in naj vas apostoli opogumijo za dobro.
Vilma in Dani
