Išče se greh

Govoriti o grehu danes ni primerno, še manj potrebno. Zdi se, da je vse relativno in tisto, kar človek naredi, se tiče le njega samega. Še vedno je slišati, da le okoliščine narekujejo etično obnašanje. Ali to pomeni, da greha več ni? Se je izgubil?

Gostujoči avtor

V preteklosti so ljudje živeli podobno kot danes. Res, da niso imeli vseh tehnoloških znanj, modernih elektronskih naprav, bivanjskega razkošja in vsega, kar imamo danes v obilju.  Imeli pa so drug drugega, živeli so na ožjem prostoru, si pomagali, pa tudi prepirali. Starih časov ne gre idealizirati. Toda nekaj pa je, kar zbuja nostalgijo. Vera našega naroda, naših prednikov. So oni zaznali greh drugače?

Nedolgo nazaj sem slišala, da grešna nagnjenja vseh ljudi niso enaka in vsak človek bi moral poznati svojo šibko točko. Greh je nekaj tako enkratnega, kot je enkraten človek. Kdaj in zakaj je potem greh postal množična utvara? Mnogokrat slišan rek: »češ, saj vsi tako delajo,« ne opravičuje. Še manj opravičuje lastna miselnost, ki tiho šepeta: »to ni nič takega, vzdigni glavo in pohodi vse, kar se oglaša v tvojem srcu.«

Praviloma se vsi, ki se znajdemo na robu grešnega (če ne že globoko v njem), potem radi posvetujemo z bližnjimi. V smislu: »saj ni to nič takega, kajne?« Beseda, ki odgovarja, je v takih trenutkih zelo kočljiva. Ostanem raje tiho in prikimam ali pogumno povem svoje mnenje? Odločitev je moja. Pa tvoja tudi. »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.« (Mt 18,6).

Da si človek greh prizna, potrebuje ponižno srce in iskreno željo po kesanju. To rodi pogum in človek vstopi v spovednico. »Pogum, vse ljudstvo v deželi,« s svojim škofovskim geslom oznanja koprski škof dr. Jurij Bizjak. Če ne bi naši predniki imeli poguma, nas danes na tem koščku zemlje ne bi bilo. V odločilnih trenutkih so zmogli sprejeti pravo odločitev. Od kod njihov pogum? Stari ljudje pripovedujejo, da so bile takrat cerkve polne, starši niso trepetali, kako bo z vero vnukov… , vrste pred spovednico so bile pa dolge.

Res ne gre hrepeneti po starih časih, saj živimo v miru in svobodi, na svoji zemlji. Mnogo se je spremenilo, le človek ostaja vedno enak. Še vedno si želi topline doma in ljubečih odnosov. Po raziskavah javnega mnenja je družina danes na prvem mestu med vsemi vrednotami. Zakaj so potem družinski odnosi vsak dan slabši, ljudje pa vedno bolj depresivni in obupani?

Vsega je kriv tisti greh, ki se je izgubil, pomislim. Zato sem se odločila, da objavim oglas: »Išče se greh. Če ga kdo najde, naj ga odnese v spovednico, k Jezusu. Amen.«

Tanja Mlakar

Moč in zaščita za vsakodnevne duhovne boje (2. del)

Božja bojna oprema je popolna zaščita, ki nam omogoča, da stojimo trdni v veri in vztrajamo v boju z duhovnimi sovražniki. Kaj je naša trdnost in gotovost v duhovnem boju?
Aleš Čerin
Nadangel Mihael (Jošt Snoj)

Moč in zaščita za vsakodnevne duhovne boje (1. del)

V pismu apostola Pavla Efežanom najdemo zanimivo "vojaško besedilo", ki govori o duhovnih bojih, proti komu jih bijemo, kje naj zajemamo moč in o bojni opremi, ki nam jo Bog nudi. Na nas pa je, da bojno opremo poznamo, po njej sežemo in si jo nadenemo.
Aleš Čerin

“V meni je vulkan veselja in hvaležnosti po doživetem”

Ste že kdaj doživeli kaj tako lepega in veličastnega, da je v vašem srcu še dolgo hrumelo kot vulkan, ki se pripravlja na izbruh? ...
Dani Siter

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.