V preteklosti so ljudje živeli podobno kot danes. Res, da niso imeli vseh tehnoloških znanj, modernih elektronskih naprav, bivanjskega razkošja in vsega, kar imamo danes v obilju. Imeli pa so drug drugega, živeli so na ožjem prostoru, si pomagali, pa tudi prepirali. Starih časov ne gre idealizirati. Toda nekaj pa je, kar zbuja nostalgijo. Vera našega naroda, naših prednikov. So oni zaznali greh drugače?
Nedolgo nazaj sem slišala, da grešna nagnjenja vseh ljudi niso enaka in vsak človek bi moral poznati svojo šibko točko. Greh je nekaj tako enkratnega, kot je enkraten človek. Kdaj in zakaj je potem greh postal množična utvara? Mnogokrat slišan rek: »češ, saj vsi tako delajo,« ne opravičuje. Še manj opravičuje lastna miselnost, ki tiho šepeta: »to ni nič takega, vzdigni glavo in pohodi vse, kar se oglaša v tvojem srcu.«
Praviloma se vsi, ki se znajdemo na robu grešnega (če ne že globoko v njem), potem radi posvetujemo z bližnjimi. V smislu: »saj ni to nič takega, kajne?« Beseda, ki odgovarja, je v takih trenutkih zelo kočljiva. Ostanem raje tiho in prikimam ali pogumno povem svoje mnenje? Odločitev je moja. Pa tvoja tudi. »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.« (Mt 18,6).
Da si človek greh prizna, potrebuje ponižno srce in iskreno željo po kesanju. To rodi pogum in človek vstopi v spovednico. »Pogum, vse ljudstvo v deželi,« s svojim škofovskim geslom oznanja koprski škof dr. Jurij Bizjak. Če ne bi naši predniki imeli poguma, nas danes na tem koščku zemlje ne bi bilo. V odločilnih trenutkih so zmogli sprejeti pravo odločitev. Od kod njihov pogum? Stari ljudje pripovedujejo, da so bile takrat cerkve polne, starši niso trepetali, kako bo z vero vnukov… , vrste pred spovednico so bile pa dolge.
Res ne gre hrepeneti po starih časih, saj živimo v miru in svobodi, na svoji zemlji. Mnogo se je spremenilo, le človek ostaja vedno enak. Še vedno si želi topline doma in ljubečih odnosov. Po raziskavah javnega mnenja je družina danes na prvem mestu med vsemi vrednotami. Zakaj so potem družinski odnosi vsak dan slabši, ljudje pa vedno bolj depresivni in obupani?
Vsega je kriv tisti greh, ki se je izgubil, pomislim. Zato sem se odločila, da objavim oglas: »Išče se greh. Če ga kdo najde, naj ga odnese v spovednico, k Jezusu. Amen.«
Tanja Mlakar
