Jožef je kot pravi moški znal s svojimi dejanji kljubovati družbenim normam svojega časa, predvsem pa lastnemu strahu pred nečim novim in negotovim. Bil je močan in možat, pa vendar ne na mačističen način. Ta možatost je prišla prav iz njegove sposobnosti, da »vse dela iz ljubezni«. Bil je sposoben prisluhniti notranjemu glasu, intuiciji, skozi katero mu je spregovoril Bog. In bil se je sposoben odreči lastnemu udobju.

Poročil sem se, da bi bil skupaj z ženo. Vsaj večino časa. Vseeno pa se je v skoraj treh desetletjih nabralo vseh vrst odsotnosti, ki so naju za več dni ločile.

Dragi družinski mož in oče! Kako varuješ svoja piščeta pred grmenjem posvetnosti in modernostjo sveta? Bolj ko poslušaš »preroke« tega sveta, manj ti je jasno.