hvaležnost
Svetniki niso za okras
Kako lepo mi je pogledati delavnico kakega mojstra, ki ima na steni obešen križ ali pa npr. sliko Jožefa delavca (priznam, redke so takšne delavnice!), ne pa vseh tistih na pol oblečenih oz. slečenih »gimnastičark«. No, tole pa moja zgodba, kako sem se lotil menjave kljuke drsnih vrat ...
Kaj je pravzaprav žena delala ves dan?
Nekega dne je mož prišel iz službe domov in našel hišo popolnoma razmetano. Njuni trije otroci so bili še vedno v pižamah, skupaj z mačko so jedli prigrizke iz hladilnika, televizija pa je na ves glas predvajala risanke. Kuhinjsko korito je bilo polno umazane posode, ostanki zajtrka pa raztreseni po mizi in po tleh. Povsod so bile razmetane igrače in oblačila ...
“Bogu hvala”
Besedne zveze "Bogu hvala" dandanes ne slišimo ravno vsak dan. Kljub temu pa sem včasih presenečena, kako se je obdržala v besedišču številnih ljudi, celo tistih, ki se sami nimajo več za kristjane.
Leto hvaležnosti za Družino in Življenje
Leto 2021. Še eno koronsko leto. Za Družino in Življenje tudi leto sprememb. A kljub številnim omejitvam zaradi epidemije, smo prepoznavali in okušali sadove Božjega delovanja. V odnosih. V zakonih in družinah.
Moja molitev na črno-belih tipkah
Najbrž ima vsak kristjan svojo najljubšo obliko molitve. Nekateri spregovorijo z Bogom s svojimi besedami, drugim so bližji molitveni obrazci, tretji najraje odprejo Sveto pismo, četrti pojejo. Meni je najljubša oblika molitve igranje klavirja.
“Na tem svetu smo le popotniki. Odhajam domov.”
Moja nona je bila skromna in preprosta ženica iz manjše istrske vasi, a hkrati ženska globoke vere, upanja in ljubezni. Ko je bila tudi sama na smrtni postelji, smo se šli poslovit od nje. Gledala sem jo, nemočno in nebogljeno, ter začutila, da bo kmalu prišel njen čas, zato si nisem mogla kaj, da ne bi jokala. Nona ni sprejela mojega joka in me je bodrila ...
Tako čudovito ustvarjen – brez otroških napak
Po štirih letih (in štirih otrocih - sinovih) nama je bil pred kratkim dan še en otrok … peti sin. Veselje, radost, ena sama hvaležnost … vse te občutke je v nas vzbudila ta »mala štručka«.
Oče in sin – skupaj v postu (2. del)
Mineva že več kot tri tedne od Velike noči in kakšen dan več od konca postnega časa. Kje je že to? Sedaj si pa lahko privoščimo … post je (bil) tako ali tako rezerviran samo za obdobje 40 dni. Pa res? Sem se sposoben čemu odreči tudi v »normalnem« obdobju leta?
Ograjena svoboda
Na prvi pogled omejenost in svoboda ne gresta skupaj. Če si namreč ograjen oz. omejen, potem ne moreš govoriti o svobodi. Ali pač?
