Po štirih letih (in štirih otrocih – sinovih) nama je bil pred kratkim dan še en otrok … peti sin. Veselje, radost, ena sama hvaležnost … vse te občutke je v nas vzbudila ta »mala štručka«. 😊
Brez otroških napak
Kot strojniku, po duši in izobrazbi, je razvojni potek nekega izdelka dobro poznan. Zahteva mesece, mogoče celo leta aktivnega razmišljanja, virtualnih simulacij, testiranj … preden izdelek ugleda luč sveta, preden ga pošljemo na tržišče.
Kljub dovršenim razvojnim pristopom, se (vsaj v začetni fazi) pogosto pojavljajo začetni problemi, odpovedi, preseneti nas ta in oni (nepoznani, nepričakovani) odziv izdelka – kar strojniki z dvema besedama imenujemo otroške napake.
Ko pa opazujem prve minute, prve ure, prve dneve najinega novorojenčka, pa presenetljivo (oz. pogostokrat kar samoumevno) vse deluje v prvo, vse deluje skladno, vse življenjske funkcije so že polno na delu. Tudi tokrat ga je Stvarnik ustvaril brez »otroških« napak. Čista mojstrovina! Čudovita so tvoja dela! (Prim. Psalmi 139,14.)
Tako majhen, pa tako čudovit
Ob tako dovršenem bitju ne morem, da se ne bi čudil. Nešteto celic, milijoni nastajajočih nevronskih povezav, želja in volja do življenja … Vse to in še mnogo drugega je »integrirano« v majhnem, krhkem in nebogljenem bitjecu.
Človeški izdelki, kljub njihovim »impozantnim« dimenzijam, pa imajo največkrat le nekaj osnovnih funkcij, ki jih mnogokrat lahko preštejemo na prste ene roke.
Rojstvo me že vseskozi uči ponižnosti, hvaležnosti, čudenja. Predvsem pa majhnosti. Človekove sposobnosti razvoja izdelka/procesa so nične v primerjavi s tem, kar ustvarja Oče. S čim sem si zaslužil takšno pozornost, takšno ljubezen (prim. Psalmi 8,5)? Vem, vse je čisti, zastonjski dar!
Nov tabernakelj
Spovednik mi je pred kratkim dejal, da smo v družino dobili nov tabernakelj. Po kratkem premisleku sem ugotovil, da res. Vsi smo tempelj Svetega Duha in prav otroški je (po prejemu svetega krsta) še najmanj omadeževan, še najbolj odprt za delovanje Boga in za njegovo delo odrešenja. Bog daj, da bi tudi mi (odrasli) postajali kakor otroci (prim. Luka 18,17).
Foto: arhiv družine Čelik
