Zakonska zveza
“Kako naj ‘mojega’ spravim v zakonsko ali na seminar?”
Moj mož je trmast »ku bik« in na kubik. ? Drugače je priden, delaven, vse »poštima« okoli hiše, v delavnici, na njivi in lahko rečem, da ima rad mene in najine otroke. Živimo sami, tudi hišo je sam zgradil, na kar je zelo ponosen, in je nekako kar zadovoljen. Jaz pa sanjam in si želim še nekaj več za naju. Saj se pogovarja z mano, ampak zelo redko o kakšnih duhovnih stvareh, o vzgoji mogoče še, o kakšni osebni rasti, čustvih, ranah ali čem, kar jaz mislim, da bi nama obema zelo koristilo, pa bolj nerad.
“Saj nimava problemov. Kaj se bom hodil tja pogovarjat?”
Najina (zakon) zgodba v pisni in video obliki. Pričevanje Romana in Rebeke Ravš je izjemna zgodba o preizkušnjah in uspehu pri delu, v družini ter rasti v veri.
Poročena s tepcem. Kako naj z njim gradi edinost?
"Moj mož se je po poroki zelo spremenil. V družbi vernih kolegov in duhovnikov se še vedno obnaša kot dobra katoliška ovčica, v družini pa je čisto drugače. Recimo, pred otroki stalno zaničuje Cerkev. Pogovarjati se noče. Išče izgovore, češ naj ne težim, naj ne kompliciram, da nima časa za take reči. Prosim, napišite tudi kaj na to temo."
Je poročni dan najbolj stresen ali najlepši dan v življenju?
Ali drži, da je poročni dan sicer najlepši dan v našem življenju, hkrati pa je povezan tudi s precejšnjo mero stresa in živčnosti? In koga vse naj povabiva na poroko, koliko običajev in tradicije naj upoštevava? Kaj je sploh bistvo poroke?
Najmočnejše lepilo
Obožujem jutranje sprehode. Rada imam predvidljive in obvladljive stvari. Moj mož pa vedno sanja o novih krajih in deželah, ki bi si jih rad ogledal. Radoveden je za oba. Dolgo sem mu kljubovala, čeprav vem, da ko se mu pridružim, uživam tudi sama. Manj lepega bi doživela, če bi bilo vedno po moje. Morala pa sem prehoditi dolgo pot, da sem v najini drugačnosti prepoznala blagoslov.
“Če se je kaj pokvarilo, smo to popravili in ne vrgli stran”
Starejši par je praznoval obletnico skupnega življenja. Na vprašanje, kako vama je uspelo ostati skupaj 65 let, je gospa odgovorila: “Rojena sva bila v časih, ko smo, če se je kaj pokvarilo, to POPRAVILI in ne vrgli stran.” Porabništvo in naravnanost na “metanje stran” se je zalezlo v naše odnose. Podobno kot delamo s stvarmi, ki se jih ne splača več popravljati, delamo tudi z ljudmi.
“Suša” v zakonskem odnosu … in spolnosti
Papež Frančišek z zelo sočnimi izrazi opisuje spolni odnos med možem in ženo ter ga primerja z najpomembnejšim odnosom – med človekom in Bogom. A le spolni odnos, poln strasti in slasti, je tak. Zakonci se moramo potruditi za oboje – strast in slast. Kdo točno? Oba. In to ne samo v postelji. Sveto pismo pravi: Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. (1 Kor 7,3–4). Obojestransko torej nimamo »oblasti« nad svojim telesom! In obojestransko moramo izpolnjevati (zakonsko) dolžnost. In tole zveni kot zapoved, kajne?
Ko se žena spremeni
Pravijo, da ženska upa, da se bo moški po poroki spremenil. Pa se ne. Moški pa upa, da se ženska po poroki ne bo spremenila. Pa se. Da se razumemo: to, da se ženska po poroki spremeni, ni nujno slabo.
Ko družine ni več
Iztekel se je teden družine. Mnogo lepega je bilo povedanega in zapisanega v tem tednu. Zdaj ga je pa konec. Tako kot je družine, če Bog da, nekoč konec. Sliši se zelo žalostno. Pa pravzaprav ni. Razmišljam o družinah, ki dozorijo. Otroci odrastejo in odidejo od doma.
