Medgeneracijsko
“Čeprav je skupno življenje včasih naporno, je nama vedno lepše”
Aktivna in vedno nasmejana, pripravljena pomagati, povezana med seboj. Tako bi lahko na kratko predstavili Milana in Cilko. Prepričana sta, da je treba v župniji in skupnosti aktivno sodelovati, saj jo na ta način bogatiš, hkrati pa tudi kot posameznik veliko prejmeš nazaj. Vprašali smo ju, kako graditi zakonski odnos, da ostane trden tudi takrat, ko se otroci odselijo?
Nova družina ima prednost
V Prvi Mojzesovi knjigi 2,24 piše: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.« Gospod je to naredil, ker je vedel, da mož postane celota le z ženo. S tem je bila človeku dana čudovita naloga, da skupaj dajeta naprej življenje. Te besede se v Svetem pismu ponovijo še nekajkrat. Kar pomeni, da je pomembno in potrebno, da mož in žena zapustita svojo družino in si ustvarita novo.
Spoštuj očeta in mater – kaj to sploh pomeni?
Četrta božja zapoved pravi »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji«. Zelo enostavno in jasno. Pa vendar, kolikokrat jo spreminjamo. Že kot malemu dečku so mi jo prodajali kot »ubogaj očeta in mater«. Pa tudi »delaj tako kot oče in mati«, »imej iste vrednote kot oče in mati« ...
Med temi prazniki sem izkusila moč odpuščanja!
Med prazniki naj bi se družina zbrala na kupu, se družila med seboj in se sproščeno in iskreno pogovarjala. Drži? Pa vendar marsikje temu ni tako. Na žalost te popolne slike nikoli nisem občutila in imam velik cmok v grlu, ko razmišljam o tem. Vse te romantične predstave o idealnih in iskrenih odnosih v meni prebujajo tesnobo in strah.
“To bi moral prebrati vsak, ki jamra!”
V sredini decembra je umrla moja teta Milka. Milost mi je bila dana, da sem se lahko poslovila od nje malo pred njenim odhodom v večnost. Sestrična me je tedaj zaprosila, naj ji napišem besede v slovo. Čeprav nimam izkušenj s poslovilnimi govori, sem pristala. Ponudila mi je priložnost, da povem, česar nikoli nisem izrekla teti osebno.
“Na tem svetu smo le popotniki. Odhajam domov.”
Moja nona je bila skromna in preprosta ženica iz manjše istrske vasi, a hkrati ženska globoke vere, upanja in ljubezni. Ko je bila tudi sama na smrtni postelji, smo se šli poslovit od nje. Gledala sem jo, nemočno in nebogljeno, ter začutila, da bo kmalu prišel njen čas, zato si nisem mogla kaj, da ne bi jokala. Nona ni sprejela mojega joka in me je bodrila ...
Še vedno na misiji: stari starši
Ena od bistvenih nalog in poslanstev krščanskih staršev je, da posredujejo vero svojim otrokom in jim omogočijo pot, ki vodi v večno življenje. Pri tem pa žal starši naredimo tudi veliko napak in včasih prenašamo svojim otrokom s svojim življenjem, delom in besedami celo čisto drugačno sporočilo, kot bi ga želeli.
Po štiridesetih letih zakona v zakonsko skupino
Ob službenih obveznostih sva skrbela za šest otrok. Po 44 letih zakona so otroci pri kruhu, ustvarili so si družine, gnezdo se je izpraznilo, ostala sva sama. Spraševala sva se, kako naprej, kako kvalitetno preživeti čas, ki nama je še dan, kako ga osmisliti in kako pred Bogom opravičiti izrabo talentov.
Midva in 15 vnukov skupaj na romanju
Ko sem pred leti prebrala knjigo Kraljica Slovencev, v kateri Ivan Sivec govori o našem narodnem svetišču Brezje, o romanjih, ozdravljenjih in uslišanjih, se mi je odkrilo, da bi lahko bilo eno mojih in moževih poslanstev romanje z vnuki.
