Veselje ob ponovnem snidenju regijskih voditeljskih parov je bilo neverjetno. Tisto pristno veselje, ki nas prevzame vsakokrat, ko se srečamo, in ob katerem čas za druženje in pogovore čisto prehitro mine. Kaj smo se pogovarjali in kaj se je zgodilo?
“Vse sorte se dogaja v življenju. So vzponi in padci, so ovinki. Vendar je osnovna smer v ljubezni in spoštovanju. Pride 20 % slabega, pridejo torkovi večeri, pridejo raznorazne težave in stranpoti. Zato nama je tečaj Ljubezen in spoštovanje dobro del. Spomnil naju je na temelje, spomnil in usmeril naju je v pravo smer …”
Prve misli naših regijskih voditeljskih parov, ko jih čaka organizacija regijskega srečanja, bi lahko bile: vabljenje, prilagajanje termina, zasedenost, bolezni, neodzivnost … Potem pa so to srečanja, ko ura prehitro teče in bi si na koncu imeli še toliko za povedati, a je žal treba domov. Tole je eden od odzivov: »V DiŽ-u čutim veselje, ko pridemo skupaj. Čutim se kot del velike družine.«
In se je zgodilo! Srečanje družin na prvo junijsko nedeljo popoldne pri Mariji Snežni na Svetini. Z različnih izhodiščnih točk smo v večini peš priromali na ta lepi kraj. Nekateri tudi iz zelo oddaljenih slovenskih krajev. Znani in manj znani obrazi smo se srečali skupaj v iskrenem veselju in želji po medsebojnem povezovanju in druženju …
DiŽ nama je ogromno dal. Če gledam v paketu, kje sva bila midva v odnosu prej in kje sva zdaj, je bistvena razlika. Lepše se pogovarjava. Prej sva imela »tihe maše«. Nisva se sprla, ampak sva bila tiho. Imela sva samo še nujno komunikacijo, kar je bilo včasih res mučno. In oba sva imela prav. To vidiva zdaj, ko hodiva na tečaj Ljubezen in spoštovanje. Mladi zakonski pari bi se ga morali obvezno udeležiti …
Iz želje in potrebe se je rodila ideja, iz ideje pa tudi realizacija. Zadnji vikend januarja se je družilo in za svoje poslanstvo usposabljalo 27 naših DiŽ-evih animatorjev. Rekli so, da bi morali takšen vikend ponoviti najmanj enkrat na leto. Prav vsi pa so si bili enotni v tem, da so morali prehitro spat! 🙂
“Ob vsakem takem srečanju se umiriva, napolniva baterije in greva z novimi močmi naprej. Ko deluješ na svojem področju, se včasih zdi vse tako brezupno. In potem prideš v skupnost, kjer te zgodbe in mnenja drugih obogatijo, kjer te Božja Beseda in pogledi drugih nanjo dvignejo in po takšnih srečanjih kar komaj čakaš, da se vrneš ‘na bojišče’ …”
Irena in Damjan, kje in kako se je začela vajina skupna zgodba? Spoznala sva se preko CB postaj. Enkrat me je preko te postaje slišal pri bratrancu in hotel govoriti z mano. Tako sva se začela pogovarjati. Damjan je postajo od bratranca tudi odkupil in me začel osvajati. Kar nekaj časa sva komunicirala preko postaj, ne da bi se sploh videla v živo. Ko sva se prvič dobila, je prišel pome dolgolasec z ladjo …
Ob kavici, pijači in spremljajočem otroškem živžavu smo imeli prijeten pogovor z Janom in Simono Janžekovič, ki sta predstavila njuno življenjsko zgodbo, prežeto z veseljem in vero ter pripravljenostjo, da po svojih najboljših močeh dajeta naprej …
Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.
"*" označuje obvezna polja
