Devetnajst naših regijskih voditeljskih parov je v popoldanskih urah na letošnjo tretjo januarsko soboto napolnilo prostor župnijskega doma v Mengšu. Veselje ob ponovnem snidenju je bilo neverjetno. Tisto pristno veselje, ki nas prevzame vsakokrat, ko se srečamo, in ob katerem čas za druženje in pogovore čisto prehitro mine.
Potrebujemo drug drugega
Ker smo imeli med nami tri nove regijske voditeljske pare, smo se najprej med seboj predstavili in spoznali, takoj zatem pa smo s slavljenjem, ki sta ga vodila Tadej in Miha, ter Benjaminovo molitvijo v našo sredo povabili Svetega Duha. Vse je močno nagovarjal po Božji besedi, v katero smo vstopili (1 Kor 12,4-11 in Jn 2,1-11).
Nagovarjala nas je z mislijo, da nam Jezus želi srečo v življenju, nam privošči veselje in da se nam ni treba bati, ker nas na koncu čaka nebeška gostija.
Spomnili smo se, kako dobro se je obračati na Marijo, hkrati pa razvijati svoje talente, ki so nam dani v slavo Boga; torej biti aktiven in reagirati, ko je to potrebno, hkrati pa se zavedati, da nismo sposobni vsega, da potrebujemo drug drugega, da se dopolnjujemo.
Dovólimo si reči, da »nimamo vina«
Benjamin nas je opozoril na vero »delanja kljukic« – to ni vera, ki naj jo živimo, da bi si na tak način kupovali nebesa. Ta vera ne dela sprememb. Jezus in njegovi učenci so imeli normalno življenje. Ni bilo pomaziljenosti.
Povabil nas je, da si dovolimo biti pristni, da si dovolimo reči, da »nimamo vina«, da nekaj potrebujemo. Jezus bo napolnil naše vrče. To je dnevno delo. Pomembno je, da ne izgubimo vere ob tem, kar se dogaja okrog nas. Korak za korakom. Bog pokaže pot za sproti.
Najtežji trenutki in največji blagoslovi
Po pavzi ob kavici, čaju in prigrizkih smo se sprehodili čez dogajanje v lanskem letu ter pogled usmerili naprej. Nadaljevali smo delo po skupinah, kjer so si pari med seboj podelili svoje občutke – kaj jim je bilo v preteklem letu kot regijskemu voditeljskemu paru najtežje in kje so čutili največ blagoslova. Razmišljali smo, kako pare v skupinah spodbuditi, da bi se s svojimi darovi dali na razpolago za služenje ter kako na svoj način še razvijati posamezno regijo.
Z največ izzivi se zagotovo soočajo regijski voditeljski pari pri organizacij regijskih srečanj, predvsem zaradi neodzivnosti voditeljskih parov, določitve termina in časovne stiske. Toda vsako regijsko srečanje se na koncu izkaže kot velik blagoslov. Regijski voditelji se bodo trudili za več osebnega stika z voditeljskimi pari, načrtovali razdelitev vlog pri organizaciji dogodkov in sprejemali svoje omejitve.
Spomin ostane tudi brez spominske kartice
Žal tokrat nimamo veliko dobrih fotografij (med nami žal ni bilo Matjaža Maležiča). In čeprav smo pogosto pritiskali na sprožilec svojega fotoaparata, smo šele proti koncu ugotovili, da v njem ni bilo spominske kartice! 😊 No, poleg tega in kljub temu pa nam bodo še dolgo ostali v spominu vsi dragoceni trenutki tega srečanja: objemi, pogovori, smeh in veselje …
Nekaj odzivov udeležencev:
Na srečanju RVP sva bila tokrat prvič. Vedno sva v pozitivnem pričakovanju, ko gre za DiŽ-eva srečanja, ne glede na vrsto srečanj in tematiko. Tako je bilo tudi tokrat. Slavljenje s Tadejem, ki te ponese v globine in zatem refleksija in podelitev misli na Božjo besedo. Hvaležna Bogu, da sva lahko del te skupnosti. (Sara in Tomaž)
Srečanja RVP se vedno rada udeleživa, saj so kot majhne duhovne vaje. Srečanje je polno veselih obrazov, iskrenih objemov, duhovnega razglabljanja in dobre domače hrane. In vedno ga podaljšava v randi. (Tatjana in Pavel)
Čudovito preživeto sobotno popoldne ob dobri družbi, Božji besedi, super slavilni glasbi in pogostitvi. Se že veseliva naslednjega srečanja. Hvala za vse! (Simona in Jan)
Dobro organizirano srečanje, na katerem je vsakega nekaj: Božja beseda in izkušnje nas parov o sodelovanju z voditeljskimi pari. Vsak je gotovo dobil kakšno potrditev, vzpodbudo ali tolažbo za svoje delo. Pomembne pa so tudi informacije o delu (in vsem, kar sodi zraven) ekipe DiŽ-a. Predvsem pa dobro dene odprtost, iskrenost v pripovedovanjih, ta nas opogumlja za delo iz srca zaradi Boga in ne zaradi pritiskov. Srečanje ima vrednost. (Sabina)
Foto: arhiv DiŽ
