Avtor še ni vnesel svojega opisa.Ponosni smo, da je Gostujoči avtor prispeval kar 125 člankov.
Pravijo, da človek mora imeti sanje. Bo že res, vendar ko je žena več let sanjala, da bova za 25. obletnico poroke opravila špansko Jakobovo pot, nisem bil ravno navdušen. Posebej ne, ker sicer ne hodiva veliko in nisva ravno v najboljši kondiciji. Pa sem predlagal, da se najprej preizkusiva na delu slovenske Jakobove poti. Brez večjih težav. Je pa 5 dni proti 25 dnem precejšnja razlika in me ženin projekt še vedno ni navduševal …
Aktivna in vedno nasmejana, pripravljena pomagati, povezana med seboj. Tako bi lahko na kratko predstavili Milana in Cilko. Prepričana sta, da je treba v župniji in skupnosti aktivno sodelovati, saj jo na ta način bogatiš, hkrati pa tudi kot posameznik veliko prejmeš nazaj. Vprašali smo ju, kako graditi zakonski odnos, da ostane trden tudi takrat, ko se otroci odselijo?
Za odmik sem vedel že nekaj let in letos je tudi pri meni dozorela odločitev, da se ga udeležim. Sicer brez kakšnih hudih pričakovanj ali namenov, ampak sem vedel, da bo koristen v mojem življenju. Po nekaj (premalo) pohodih za trening sem se podal v neznano in spoznal skupino, ki me je takoj lepo sprejela …
Poletje v zakonu je čas, ko žanjemo težko prislužene sadove medsebojnega razumevanja in skupinskega dela – čas, ko se izpolnijo naše spomladanske sanje. Začetna vznemirljivost in navdušenje pomladi sta morda nekoliko usahnila, vendar se je naš občutek medsebojne povezanosti poglobil. Prihaja do manj nesporazumov in če že nastopijo, jih znamo veliko hitreje rešiti …
Tako kot verjetno vsi možje, ali pa vsaj velika večina, se soočam s težavami spolne sle in potrebe po spolnosti, katere žena, pa če prav se še tako trudi, ne more razumeti. Tako kot jaz ne morem razumeti, da ona tega ne potrebuje. Vsaj ne v taki meri kot jaz.
Med prazniki naj bi se družina zbrala na kupu, se družila med seboj in se sproščeno in iskreno pogovarjala. Drži? Pa vendar marsikje temu ni tako. Na žalost te popolne slike nikoli nisem občutila in imam velik cmok v grlu, ko razmišljam o tem. Vse te romantične predstave o idealnih in iskrenih odnosih v meni prebujajo tesnobo in strah.
Nekaj darovanjske drže nama je bilo položeno tako rekoč v zibelko. Kasneje sva spoznala, da je delo za zakonce in družine res nekaj velikega in pomembnega. Z leti sva se še bolj prepričala, kako v Družini in Življenju delamo za to, da bi gradili odnose, ki osrečujejo. Tudi midva sva v DiŽ-u res veliko dobila za najin odnos in želiva si, da bi takšne vsebine dosegle čim več ljudi – zakoncev, družin …
