Nisem si želela hiše, ampak starša, ki bi imela lep zakon

Z možem imava precej močno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja. Po poroki je bilo logično, da sva si stanovanje uredila v nadstropju hiše mojih staršev, saj so mi večkrat povedali, da so hišo zgradili zame. Sama si hiše nisem nikoli želela, želela sem si samo staršev, ki bi imeli lep zakon. Ker mama očeta ni spoštovala in z njim ni imela odnosa, je vso svojo energijo usmerjala v najino družino ...

Gostujoči avtor

Z možem imava precej močno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja. Po poroki je bilo logično, da sva si stanovanje uredila v nadstropju hiše mojih staršev, saj so mi večkrat povedali, da so hišo zgradili zame. Sama si hiše nisem nikoli želela, želela sem si samo staršev, ki bi imeli lep zakon. Ker mama očeta ni spoštovala in z njim ni imela odnosa, je vso svojo energijo usmerjala v najino družino. Niti slučajno nama ni dovolila zgraditi svojega vhoda.

Odhod in vrnitev

To je močno načenjalo najin odnos, zato sva se po petih letih zakona in mnogih prepirih odločila, da greva v najemniško stanovanje. Odločitev je bila še posebej težka zato, ker sem edinka in sem strašno težko zapustila očeta, s katerim sva se dobro razumela. Skrbelo me je predvsem, kako bosta naš odhod preživela onadva.

Neizmerno sem hvaležna možu, ki mi je ves čas stal ob strani in mi zagotavljal, da bo podprl mojo odločitev, kakršnakoli že bo. In jo tudi je. Danes verjamem, da sem z odhodom od staršev rešila in utrdila najin zakon. Včlanila sva se tudi v zakonsko skupino in potem so šle zadeve samo še navzgor.

Nikoli nama ni bilo žal denarja za najemnino, ki sva jo plačevala devet let. Ker veva, zakaj sva jo! Starši pa so preživeli. 🙂

V tej isti hiši danes, po tridesetih letih in zdaj, ko sva midva ta stara, složno živimo tri družine in imamo tri ločene vhode. Smo se pa že večkrat usedli skupaj in dorekli oziroma spremenili pravila, da so za vse sprejemljiva. Nekaj sva se pa le naučila – tudi na svojih napakah.


Šla sva na seminar

V začetku februarja sva se z možem udeležila tematskega seminarja Ta mladi in ta stari v Veržeju. Spet eden tistih dobrih, DiŽ-evih seminarjev, kjer se zberemo zakonci s podobnimi težavami in si jih v krogu zaupanja brezskrbno podelimo.

Poslušali smo dve čustveni pričevanji zakoncev Bec in Škrobar, imeli pa smo tudi ta privilegij, da nas je spremljal odličen zakonski in družinski terapevt Miha Ruparčič. Precej stvari nam je razložil in odgovoril na marsikatero dilemo.

Veliko smo se pogovarjali o tem, kakšen odnos imamo do svojih staršev, kakšna so naša pravila skupnega sobivanja, kako zgodovina naših prednikov vpliva na nas in tudi o tem, kakšni so čustveno nezreli starši in kakšne težave imajo njihovi otroci.

Dve misli, ki mi odmevata po seminarju:

Včasih Bog pokvari tvoje načrte, da tvoji načrti ne bi pokvarili tebe. (Peter Pučnik)

Otrok ne more spoštovati svojih staršev, če se ne obnašajo tako, da jih lahko spoštuje. (Miha Ruparčič)

Seminar vsekakor priporočava vsem, ki ste zbegani, vam je težko in ne veste, kako naprej. Preberite 1 Mz 2, 24, kjer je zapisan Božji načrt za zakon. In še Mt 7,7-8, kadar boste obupovali.

Karmen in Andrej Frelih


Fotografije

s seminarja “Ta mladi in ta stari” februarja 2024 v Veržeju (arhiv DiŽ)

Se znava prepirati?

Prepiri niso znak slabega odnosa. So znak, da sta v odnosu dva različna človeka – z različnimi pogledi, ranami, pričakovanji in željami, z moško in žensko naravo. Težava ni v tem, da se prepirava, ampak kako se prepirava. Vama to gre ali imata s tem težave? Nista edina!
Uredništvo

Za skupaj ali raje ne?

Se vama zdi, da se v vajinem zakonu pogosto prepirata zaradi tašče, tasta ali lastnih staršev, čeprav morda sploh ne živite pod isto streho? Ali pa živite v isti hiši, kjer je meja med »vašim« in »njihovim« zabrisana do te mere, da ne veste več, kdo je v resnici gospodar vajinega odnosa?
Uredništvo

“Po 30 letih zakona se imava bolj rada kot na začetku”

Spoznala sta se na odkupu pšenice, kjer mu je ona podelila najboljše ocene. Več kot tri desetletja kasneje njuna pot, razpeta med kmetijo in šolskimi klopmi, skriva preizkušnjo z boleznijo, iskanje ravnovesja pri vzgoji petih otrok in odločitev, da v svoj dom zavestno povabita Boga. V pogovoru razkrijeta, zakaj je delo za otroke bogastvo in kako se pripravljata na čas, ko gnezdo postaja vedno bolj prazno. In zakaj Jan pravi, da se s kmetijstvom ukvarja le še v prostem času?
Gostujoči avtor

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.