Nisem si želela hiše, ampak starša, ki bi imela lep zakon

,

Z možem imava precej močno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja. Po poroki je bilo logično, da sva si stanovanje uredila v nadstropju hiše mojih staršev, saj so mi večkrat povedali, da so hišo zgradili zame. Sama si hiše nisem nikoli želela, želela sem si samo staršev, ki bi imeli lep zakon. Ker mama očeta ni spoštovala in z njim ni imela odnosa, je vso svojo energijo usmerjala v najino družino. Niti slučajno nama ni dovolila zgraditi svojega vhoda.

Odhod in vrnitev

To je močno načenjalo najin odnos, zato sva se po petih letih zakona in mnogih prepirih odločila, da greva v najemniško stanovanje. Odločitev je bila še posebej težka zato, ker sem edinka in sem strašno težko zapustila očeta, s katerim sva se dobro razumela. Skrbelo me je predvsem, kako bosta naš odhod preživela onadva.

Neizmerno sem hvaležna možu, ki mi je ves čas stal ob strani in mi zagotavljal, da bo podprl mojo odločitev, kakršnakoli že bo. In jo tudi je. Danes verjamem, da sem z odhodom od staršev rešila in utrdila najin zakon. Včlanila sva se tudi v zakonsko skupino in potem so šle zadeve samo še navzgor.

Nikoli nama ni bilo žal denarja za najemnino, ki sva jo plačevala devet let. Ker veva, zakaj sva jo! Starši pa so preživeli. 🙂

V tej isti hiši danes, po tridesetih letih in zdaj, ko sva midva ta stara, složno živimo tri družine in imamo tri ločene vhode. Smo se pa že večkrat usedli skupaj in dorekli oziroma spremenili pravila, da so za vse sprejemljiva. Nekaj sva se pa le naučila – tudi na svojih napakah.


Šla sva na seminar

V začetku februarja sva se z možem udeležila tematskega seminarja Ta mladi in ta stari v Veržeju. Spet eden tistih dobrih, DiŽ-evih seminarjev, kjer se zberemo zakonci s podobnimi težavami in si jih v krogu zaupanja brezskrbno podelimo.

Poslušali smo dve čustveni pričevanji zakoncev Bec in Škrobar, imeli pa smo tudi ta privilegij, da nas je spremljal odličen zakonski in družinski terapevt Miha Ruparčič. Precej stvari nam je razložil in odgovoril na marsikatero dilemo.

Veliko smo se pogovarjali o tem, kakšen odnos imamo do svojih staršev, kakšna so naša pravila skupnega sobivanja, kako zgodovina naših prednikov vpliva na nas in tudi o tem, kakšni so čustveno nezreli starši in kakšne težave imajo njihovi otroci.

Dve misli, ki mi odmevata po seminarju:

Včasih Bog pokvari tvoje načrte, da tvoji načrti ne bi pokvarili tebe. (Peter Pučnik)

Otrok ne more spoštovati svojih staršev, če se ne obnašajo tako, da jih lahko spoštuje. (Miha Ruparčič)

Seminar vsekakor priporočava vsem, ki ste zbegani, vam je težko in ne veste, kako naprej. Preberite 1 Mz 2, 24, kjer je zapisan Božji načrt za zakon. In še Mt 7,7-8, kadar boste obupovali.

Karmen in Andrej Frelih


Fotografije

s seminarja “Ta mladi in ta stari” februarja 2024 v Veržeju (arhiv DiŽ)

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja