Zgodilo se je pred devetimi leti. Ves čas sem bila utrujena in polna bolečin. Bolečine so bile prisotne v mišicah in sklepih, pogosto me je bolela glava, imela sem razdražljivo črevesje ter težave s pozornostjo in koncentracijo in meglo v glavi, bila sem nespečna. Veliko sem bila na bolniški odsotnosti. Ob pregledu pri osebni zdravnici mi je diagnosticirala sindrom fibromialgije. Rekla je, da je to kronična bolečina, za katero nimamo zdravila. In da do poslabšanja pride zaradi stresa in drugih dejavnikov.
Polna idej in načrtov …
Sama se zaradi teh njenih izjav nisem pretirano obremenjevala, ker sem bila do tistega obdobja v življenju vsemogočna in nepremagljiva. In polna idej in načrtov. Zame je bil dan prekratek. Vendar je v mojem življenju prišlo do velikega preobrata.
Zdravnica mi je svetovala obisk revmatologinje, ki je potrdila njeno diagnozo. Telo me je vse manj ubogalo. Prisotna je bila jutranja okorelost in utrujenost. Včasih bi si želela, da bi me kdo resetiral in bi bilo potem bolje, vendar na žalost ni šlo tako.
Sčasoma nisem zmogla več opraviti vseh delovnih obveznosti. Dela v gospodinjstvu je prevzel mož, skrb za tri otroke sva si delila. Najhuje je bilo pri skrbi za najmlajšega člana, ki je potreboval največ pozornosti in nege. V službi sem večino delovnih nalog morala oddati. V moji glavi pa je vladal velik nered.
Kaj bom pa zdaj?
Vsa moja notranja energija, ki sem jo imela in jo razdajala med ljudi, je nekam izpuhtela. Z otroci smo redno obiskovali starostnike v domu upokojencev, vendar sem morala tudi to dejavnost opustiti.
Bilo mi je grozno. Kar naenkrat so drugi začeli tolažiti mene. In ne obratno, kot sem bila do takrat tega navajena.
Vendar sem vztrajala, ker mi drugega ni preostalo in ker sem po naravi optimistka. Kakor piše v Drugem pismu Timoteju: “Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke. Ti pa bodi v vsem trezen, pretrpi nadloge, opravi poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo.” (2 Tim 4, 2-8.)
Zatekla sem se k Bogu
Najprej sem se soočala z jezo, kasneje sem le-to zamenjala z molitvijo. Branje Svetega pisma je moje prvo jutranje opravilo. Navdaja me z upanjem in hvaležnostjo.
Z možem sva se začela udeleževati srečanj zakonske skupine in lahko povem, da nama je redno obiskovanje pomagalo rešiti zakon. Končno sva se začela konstruktivno pogovarjati, ker se prej res nisva znala.
Božja beseda je žlahtna in puhasta in nama v težkih trenutkih vedno pomaga. Ti trenutki pa pridejo, ker so del našega popotovanja na tem planetu. In vendar je z Jezusom veliko lažje.
Hvaležna
Na zdravljenju sem srečala neskončno razumevajoče in toplo osebje. Opogumljali so nas, naj vztrajamo in se borimo do konca. In naj ne bomo prezahtevni do sebe, naj si odpustimo in se vzljubimo tudi z vsemi bolečinami. Iskreno sem jim hvaležna za ves njihov trud in razumevanje.
Predvsem pa sem hvaležna mojemu dobremu Očetu, h kateremu se zatekam in ki me je vedno pripravljen poslušati. Nikoli me ne obsoja in je kot balzam za mojo dušo. Pred njim sem lahko vedno to, kar sem. Nepopolna. Z vsemi mojimi napakami in mislimi. On je tisti, ki mi ponudi roko ne glede na vse …
Foto: Canva
Hvala vam za iskreno podelitev in pričevanje o vaši preizkušnji . Tudi sama imam diagnosticirano fibromialgijo. Na zdravljenju sem imela podporo zdrav.osebja in drugih, ki so se soočale s to boleznijo. Vendar največjo podporo mi daje gospod, ki me vsako jutro ob srečanju z njim ob božji besedi objame, daje moči in spoznanja, da grem lahko v upanju in notranji pomiritvi naprej. Zelo sem hvaležna Diž, ki mi pomaga odkrivati božji zaklad iz katerega črpam božje milosti za lajšanje bolečin. Hvaležna, da mi je gospod dal moč in priložnost, da sva šla z možem po nekaj letih na seminar v Malinsko, kjer se mi gospod po Vilmi in Daniju globoko dotaknil ( naredil močno obrezo v meni) in objel. Hvaležna, ker mi izkazuje ljubezen in pošilja ljudi na mojo pot, da ostajam zvesta v njemu in povezana v molitvi z vsemi, ki jih srečujem in molijo zame. V povezanosti kot občestvo v molitvi drug drugega nosimo pred našega gospoda, da nas ozdravlja, prenavlja, spreobrača in da odkrivamo in osmišljujemo tako bolečine kot življenje, da bi ga imeli obilno v vsaki življenjski situaciji.