Na pooperativni rehabilitaciji sem spoznal gospoda, ki vse leto navdušeno supa. Tudi pozimi! Ker mi je znal tako lepo predstaviti koristi te aktivnosti, sem se odločil, da letošnje poletje tudi sam bolje izkoristim sup – seveda stoje, kot je sup tudi mišljen (SUP = Stand Up Paddling).
Priložnost se je ponudila na družinskem dopustu ob morju. A bili smo na taki lokaciji, kjer je bilo morje skoraj ves čas razburkano. Supanje tokrat ni bilo vprašanje ravnotežja na mirni gladini, temveč vprašanje, ali bom zdržal na valovih.
Skrivnost, ki me je obdržala nad gladino
Ugotovil sem, da obstaja le ena zanesljiva tehnika: moj pogled mora biti usmerjen v kopno – v nekaj stabilnega in nepremičnega. Takoj, ko sem se začel ukvarjati s prihajajočimi valovi ali čolni, ki so se prav tako zibali, sem začel izgubljati ravnotežje.
Pa zaradi tega nisem vozil čisto »na slepo«. Ko sem pridobil nekaj gotovosti, sem lahko s perifernim vidom občudoval lepoto stvarstva in ohranjal pravo smer. Okoliščine sem upošteval, niso pa bile moja oporna točka, moj fokus.
Ali ni imel podobne izkušnje že Peter?
Med veslanjem po valovih sem se spomnil tiste Petrove prigode z Jezusom neke noči na Genezareškem jezeru (prim. Mt 14,22-33). Hodil je po vodi, dokler je gledal Jezusa, in začel toniti v trenutku, ko se je začel ukvarjati z vetrom in valovi. Spet vprašanje fokusa.
Veslam dalje, se borim z valovi in gledam zapuščen kamnit privez na drugi strani zaliva. In mi v misli pride tale star napev:
»Kristus le temelj je, šibki v njem močni so …«. 🎶
Ne gre za sup. Gre za naju!
Saj veste, da v resnici ne gre za sup. 😊 Gre za naše življenje in naše zakone ter družine! Kje je naš fokus, ko začne močno valoviti? Ali strmimo v valove – v probleme, moževe/ženine napake ali stiske – in se pritožujemo nad nevihto? Iščemo občutek varnosti v mikavnih, a minljivih stvareh, kot so »dragi čolni« – ki jih prav tako premetava?
Ko sta oče in mama »na supu« stabilna, so varni tudi otroci. Če starša izgubita fokus in strmita v valove, otroci vsak sunek in nemir občutijo še toliko bolj. Naše zgodbe so različne – ene bolj razburkane, druge mirnejše –, a vsi potrebujemo trdno oporo in fokus na nečem stabilnem, neminljivem. Za nas je to Bog.
Saj poznate pesem Upaj? David je 27. psalm napisal v hudi stiski in opogumljal svojo dušo tako, da se ni ukvarjal s problemi, ampak je svoj fokus usmeril v to, kdo je Bog. Medtem ko je imel David pravi fokus, je Bog reševal njegove stiske. Ali ni to odličen recept tudi za najine viharje?
seminar Ko pridejo preizkušnjeMajhna orodja, ki držijo velike zakone
Kako ohraniti ta fokus v razburkanem vsakdanu? Saj vam ne bom povedal nič novega. 😊 A še kako potrebno je, da se vedno znova spominjamo, ker se »ta črni« zelo trudi, da bi pozabljali – da imamo zelo učinkovita orodja na »dosegu roke«: molitev, zakramente, Božjo besedo.
Lahko posvetiva Bogu vsaj 1 % dneva? Stotinka dneva je približno 15 minut in je verjetno minimum, da vsakodnevno »nacentriramo« in ohranjamo pravi fokus. Ste kdaj pomislili ali pa že celo izkusili, kako redna molitev popolnoma spremeni smer in stabilnost vaše zakonske barke?
Zato, dragi zakonci:
Naj bo morje še tako valovito, ne ustavljajmo pogleda na valovih. Z roko v roki usmerimo pogled v Kristusa, s perifernim vidom pa hvaležno uživajmo v lepotah, ki nas obdajajo. Ko je On najino kopno, lahko samozavestno stojiva in veslava naprej!
Foto: Envato
