“Kaj pa če bi namesto darila, poslanega po pošti, raje naredili srečanje za vse donatorje, ki nas podpirajo? Kaj pa če bi jim namesto daril raje podarili svoj čas? Priložnost, da se srečamo iz oči v oči, se objamemo in poklepetamo?” To je to!
Kaj bi odgovorili, če bi vas nekdo vprašal, kaj je najbolj pomembno za pričevalca? Da ima oseben odnos z Bogom? Da ima za sabo veliko preizkušnjo? Da zna javno nastopati? Nagovoriti občinstvo? Preberite, kaj je rekel, Gregor Čušin …
Roke gor vse žene, ki smo kot mladenke v času odraščanja kdaj izrekle znameniti stavek: “Jaz pa že ne bom takšna kot moja mama!” Zdaj pa roke gor vse žene, ki nam je dano imeti družino in smo se v nekem trenutku zalotile, da odpremo usta, … ven pa letijo besede naše mame …
Pravo vprašanje ni, kaj narediti, če pride preizkušnja, temveč KO pride preizkušnja. Z njimi se soočamo vsi. In prav preko preizkušenj Bog najbolj deluje. “Smo kot kruh, ki postane dober šele po peki, človek pa skozi trpljenje,” je med vtisi zapisala ena od udeleženk seminarja.
Pred poroko je bilo med nama kar ostro. Sama sem si že želela poroke, Rok pa ne. Zato sem predlagala, da greva narazen. Potem se je Rok le “zbrihtal” in po dveh mesecih sva se odločila za poroko. Šele v zadnjem času sva razčistila, da je bilo Roku prav, da sem malo pritisnila nanj, in da mu je danes po svoje žal, da me ni že prej poročil …
“Potem pa sem začela opažati, da je bolj pozoren do mene. Takrat sva se še vedno vikala, sem pa že čutila, da mi ob njem zatrepeta srce. Meseca maja 1995 pa sva se le zmenila, da bova par, in takrat sva se potem tudi nehala vikati. Leto kasneje pa sva se poročila … Rosa na najini mladosti se je takrat že posušila. Sem bil že krepko čez 30 let ob poroki. Mojo mamo je že skrbelo, če se bom sploh poročil, ker sem bil toliko časa sam.
Seminar z otroki ali brez? Na nekaterih tematskih seminarjih spet organiziramo varstvo otrok. Udeleženec seminarja Matija, je po seminarju zapisal, da sta z ženo hvaležna za možnost varstva, vendar ugotavljata, da bi od seminarja odnesla bistveno več, če bi si organizirala varstvo doma …
Nepozabni trenutki za naju so bili od vsega začetka ena najbolj prepoznavnih »znamk« Družine in Življenja. Hvaležni smo vsem parom, ki so bili z nami na Rogli in v Izoli kot »premierni« udeleženci prenovljenega seminarja. Vas zanima, kako so ga doživeli?
Se še spomnite 24. februarja 2022, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino? Naslovnice spletnih in tiskanih medijev so preplavile podobe uničenja, smrti, groze. Verjetno takrat ni bilo družine, ki v svojo molitev ne bi vključila prošnje za mir. Vojna v Ukrajini se je umaknila z naslovnic. A še vedno traja. Ali vztrajamo tudi mi, v naši molitvi? Z vami delimo nekaj molitvenih pobud in vas vabimo, da se pridružite po svojih močeh …
Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.
"*" označuje obvezna polja
