Entries by Marjeta Bec

,

“Ta dogodek je bil Božji dotik, ob katerem so izginili vsi dvomi”

“Potem pa sem začela opažati, da je bolj pozoren do mene. Takrat sva se še vedno vikala, sem pa že čutila, da mi ob njem zatrepeta srce. Meseca maja 1995 pa sva se le zmenila, da bova par, in takrat sva se potem tudi nehala vikati. Leto kasneje pa sva se poročila … Rosa na najini mladosti se je takrat že posušila. Sem bil že krepko čez 30 let ob poroki. Mojo mamo je že skrbelo, če se bom sploh poročil, ker sem bil toliko časa sam.

“Priporočava: ta vikend si vzemita zase!”

Seminar z otroki ali brez? Na nekaterih tematskih seminarjih spet organiziramo varstvo otrok. Udeleženec seminarja Matija, je po seminarju zapisal, da sta z ženo hvaležna za možnost varstva, vendar ugotavljata, da bi od seminarja odnesla bistveno več, če bi si organizirala varstvo doma …

, ,

Molitev je rešitev!

Se še spomnite 24. februarja 2022, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino? Naslovnice spletnih in tiskanih medijev so preplavile podobe uničenja, smrti, groze. Verjetno takrat ni bilo družine, ki v svojo molitev ne bi vključila prošnje za mir. Vojna v Ukrajini se je umaknila z naslovnic. A še vedno traja. Ali vztrajamo tudi mi, v naši molitvi? Z vami delimo nekaj molitvenih pobud in vas vabimo, da se pridružite po svojih močeh …

,

Za 515 parov to niso le naslovi, ampak lepi spomini

Nepozabni trenutku za naju, Odkupljeni za visoko ceno, Najin odnos do denarja, (Ne)popolno starševstvo, Najina spolnost … Prepričani smo, da za 515 zakonskih parov to niso le naslovi, temveč spomini. Spomini na seminarje Družine in Življenja, ki smo jih izvedli v preteklem šolskem letu. Spomini na Izolo, Roglo, Veržej, Čatež, Crikvenico ali Malinsko. Spomini na pričevanja, skupno slavljenje, svete maše, pričevanja in gradnjo odnosov.

,

Se v našem življenju kaj pozna, da je Kristus vstal in da smo verni?

Kaj je temeljno oznanilo naše vere? Da je Bog Oče poslal na svet svojega sina Jezusa, ki je postal človek, šel za nas na križ, umrl, vstal od mrtvih ter nam s svojo smrtjo zaslužil večno življenje. Zveni znano, kajne? Ali to tudi v resnici verujemo? Na to vprašanje si mora odgovoriti vsak sam. Tako kot bi si morali vedno znova odgovoriti na vprašanje, zakaj molim, hodim k maši. Iz navade? Ker se spodobi?