Danes obeležujemo mednarodni dan žena. In v večini medijev bomo brali statistične podatke o tem, kako malo žensk je na vplivnih položajih v gospodarstvu in v politiki. Da so za enako delo slabše plačane od svojih kolegov. Da doma opravijo več dela v gospodinjstvu in se več ukvarjajo z otroki. Ko bomo prebirale vse te podatke, si bomo ženske kimale: pa smo res zapostavljene. Čas je, da zahtevamo zase enake pravice, enak dostop do položajev in enakomerno razporeditev skrbi za dom in družino!
Imam izkušnje tako z moškimi kot ženskami v vodilni vlogi
In moja izkušnja je, da je breme vodstvenih pozicij za ženske bistveno večje. Pa s tem sploh ne mislim, da imamo manj znanja in slabše sposobnosti. Dejstvo pa je, da ko sprejemamo odločitve, jih ne sprejemamo samo razumsko, ampak na nas močno vplivajo čustva, ki nam včasih zameglijo pogled. Težje prenašamo pritiske. Breme vodenja se na našem zdravju hitreje pozna.
Zadnjič sem z zanimanjem poslušala razmišljanje Tanje Skaza, znane managerke, ki je postavila na noge uspešno podjetje. Govorila je o svojem načinu vodenja podjetja. In povedala, da ga je vrsto let vodila kot moški. Da je mislila, da mora biti močna. In da to na dolgi rok ne gre. Da si v službi močna, neustrašna, doma pa nežna in mila. Da preklapljaš iz enega načina v drugega. Povedala je tudi, da je bistvo moškega vodenja osredotočenost, bistvo ženskega vodenja pa skrb za odnose.
Ženske kvote
Iz vsega povedanega je verjetno jasno, zakaj sama nisem najbolj naklonjena raznim ženskim kvotam. Ne pravim, da vloga žensk v politiki, gospodarstvu … ni pomembna. Seveda je. Idealno bi bilo, če bi se v vseh vodstvenih strukturah znašli tako moški kot ženske. Kajti oboji imamo svoje danosti, ki nam, če delamo skupaj, lahko pomagajo pri sprejemanju pravih odločitev.
Zgrešeno pa se mi zdi, da se skušamo ženske primerjati z moškimi, celo tekmovati z njimi. Nismo in nikoli ne bomo enaki. Z namenom smo bili ustvarjeni različni.
Da se v tej različnosti dopolnjujemo. Kadar ženske zganjamo paniko, možje vklopijo razum in pogledajo z druge perspektive. In kadar bi moški kot buldožerji povozili neko mnenje ali predlog, jim lahko me z žensko intuicijo pokažemo drugo plat, ki so jo morda spregledali.
A vam nekaj povem?
Čeprav se imam sama za samostojno in odločno žensko, ki kdaj tudi prevzame kakšno bolj izpostavljeno vlogo, sem vseeno vesela, da določene stvari v naši hiši vseeno ostajajo v domeni mojega moža. Da je on tisti, ki daje otrokom prvo pomoč, kadar kri teče tako močno, da jaz še gledati ne upam. In da odnaša iz naše hiše pajke. 😊
Prav nobene potrebe ne čutim po tem, da bi si morala biti v vsem enaka. Kajti v najini različnosti, ki izhaja iz moške in ženske narave, se krasno dopolnjujeva.
Foto: Canva
Tudi jaz sem velikokrat (me tudi še kdaj odnese) prevzela stvari v svoje roke (gospodarske v domačem okolju, ki naj bi bile v moški domeni), misleč, da se drugače ne bo nič premaknilo. Vendar je pomembno sodelovanje, pogovor, kajti v spoznanju, da se v različnosti lahko prav posebno dopolnjujeva, lahko tudi skupaj rasteva v edinosti.
Kvote so tudi zato, ker je za ženske tekmovanje v politiki, gospodarstvu težje. Glas žensk je pomemben, ne samo v zakulisju ali za stenami doma. Jaz si želim od moškega doma ne le vodstveno funkcijo temveč predvsem sodelovanje in enakopravnost. Enakopravnost med zakonci pa je v svetu prej izjema kot pravilo.
Tudi sama sem se ob svojem možu umirila, čeravno sem skušala biti skozi vso mladost enaka, morda še boljša. Toda to me je delalo jezno. To ne pomeni, da me sem ter tja ne odnese :). Ampak priznati napake … Moč Svetega Duha je potrebna.