Moje življenje kot nogometno prvenstvo

,

Predstavljajmo si nogometno ekipo, ki kaže neizmerno željo po tem, da bi prinesla ponos svojim navijačem, pa ji nikakor ne uspe. Je takšna ekipa vredna prezira in obsojanja? V času, ko lahko spremljamo bodisi evropsko nogometno prvenstvo ali kateri drugi veliki športni dogodek, velikokrat opazimo mnogo različnih čustev navijačev. Pogosto tudi obsojanje, jezo in razočaranje.

Zgrešeni streli

Kako pa gleda Bog name kot nekoga, ki se bori in tekmuje s svojimi slabimi navadami, odvisnostmi in grehi? Kaj si misli ob mojih padcih in »zgrešenih strelih na gol«?

Me obsoja, ker sem že desetkrat zapored padel v boju s skušnjavo? Me prezira, ker sem ponovil enako napako kot prejšnji teden, kot da me ni nič izučilo? Je mar celo podoben nogometnemu trenerju, ki bo igralca zamenjal, v kolikor ne bo kazal dobrih rezultatov? Sam sem se včasih bal, da je temu skoraj tako.

Ko ekipi končno uspe zmagati

Včasih mi pomaga, da svojo situacijo poskusim povezati z nečim, kar najbolj razumem. In v mojem primeru je to tudi nogomet. Pa se tako vprašam: kdaj pa so športni uspehi najbolj dragoceni v očeh strastnega nogometnega navijača? In imam zelo hitro odgovor na dlani. To je po navadi najbolj izrazito predvsem pri ekipi, katere uspeh navijači čakajo že leta in leta, pa ji kljub trudu ne uspeva. Ko pa ji končno uspe, je to za nekega športnega navdušenca skoraj kot praznik!

Bog – moj strastni navijač

Tudi Bog, verjamem, vneto in strastno navija zame v tekmi za zmago nad vsemi slabimi navadami.

In kadar mi ne uspe, takrat ne vidim Boga kot nekoga, ki odkimava z glavo in mi žuga s prstom, temveč mi ploska za dobro borbo in komaj čaka, da dobim novo priložnost.

Ne čaka na vsako mojo napako, na vsak zgrešen gol in poraz temveč opazi moj trud in napredek.

Kaj pa takrat, ko mi po dolgotrajnem trudu vendarle uspe?

Takrat vidim Boga kot navijača, ki v solzah sreče in s ponosom glasno poje in po letih in letih čakanja srčno proslavlja. Kot na primer zmago v finalu proti izrazito močnejšem nasprotniku, ko se zmaga zdi kot čudež.

Torej tudi, ko se počutim, kot da sem v izgubljenem položaju, imam vedno priložnost, da premislim svoj naslednji korak. Tudi ko sem v situaciji, ki daje vtis, da sem že dokončno premagan. Vedno imam možnost, da naredim preobrat, osvojim zmago in naredim svojega največjega navijača v nebesih nadvse ponosnega.


Foto: Canva

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.