Dragi Miklavž,
večina pisem, namenjenih na tvoj naslov v nebesih, se začenja s: Sveti Miklavž, prinesi mi prosim …
Jaz pa ti danes pišem malce drugačno pismo.
Začenja se namreč s: Sveti Miklavž, odnesi prosim … Odnesi prepire in nerazumevanje v naših družinah. Odnesi razdvojenost v naši domovini. Odnesi našo zagledanost v materialne dobrine in željo po imeti vedno več. Odnesi našo nezmožnost videti sočloveka v stiski. Odneseš lahko tudi kak kilogram, ki ga imamo preveč. 😊 In – nenazadnje odnesi prosim epidemijo. Pod to prošnjo se podpišemo prav vsi.
Namesto tega pa nam prosim prinesi zvrhano, potlačeno in potreseno mero vere, upanja in ljubezni. Zdi se, da nam od vseh daril najbolj manjka prav to troje. In, veš, to so darila, ki jih ne moremo kupiti v nobenem trgovskem centru. Še v spletnih trgovinah jih nimajo.
Povsod smo jih iskali, pa jih ne najdemo. Ker niso naprodaj. Ker so zastonjski Božji dar. Pa vendar se zdi, da smo na ta dar v zadnjem času kar malo pozabili. Prosim, spomni nas na to s svojo dobroto, ki si jo izkazoval pomoči potrebnim ljudem v času svojega življenja.
Sveti Miklavž, hvala za tvoj zgled. Pa pozdravi Jezusa v nebesih!