“Ko nekaj časa to delaš, vidiš, da se ti življenje spreminja”

, ,

Zakonca Mirko in Darja Robba prihajata iz Poljan nad Škofjo Loko, čeprav v smehu povesta, da nista »prava« Gorenjca. Mirko je odraščal na Primorskem, Darja pa v Ljubljani. A njuna živahna narava priča, da bi se znašla kjerkoli. Poročena sta 34 let, imata štiri otroke in kot pravita zase, sta aktivna tam, kjer je potrebno. Sta člana DiŽ-eve zakonske skupine, voditeljski par, pomagata v župniji, sodelujeta v Skupnosti krščanskega življenja …

Naš pogovor pa se je tokrat osredotočal na Božjo besedo in kako jo živita v vsakdanjem življenju.

Mirko in Darja, kako sta se spoznala?

Darja: Skupaj sva bila na nekih duhovnih vajah in ob koncu sem tam pozabila zvezek, kamor sem pisala zelo osebne stvari. Mirko ga je prinesel nazaj, ker ga je ravno on našel. Jaz sem takoj »preverila« ali ga je že kaj bral in ker sem videla, da ga ni, je dobil prvih 10 točk. ?

V resnici sem bila trd oreh, ampak se je boril.

Mirko: Najprej sem dvakrat dobil odločen ne. Ampak ko gledam nazaj, vidim, da je bila najina pot Božja milost – začutil sem, da mi je Darjo pokazal Bog in da se On ne heca ter da moram tudi jaz počakati in dozoreti, ne pa biti nestrpen. To sem sprejel v veri. In ni mi žal. ?

Kakšno doto vere imata iz družin?

Darja: Moja družina je bila zelo tradicionalna. Šele v šoli smo v resnici začeli redno hoditi k maši. Niso me kaj posebno spodbujali k veri.

Mirko: Enako je bilo pri nas. V cerkev se je hodilo, kaj več pa ne.

Zakonca Mirko in Darja Robba prihajata iz Poljan nad Škofjo Loko, čeprav v smehu povesta, da nista »prava« Gorenjca. Mirko je odraščal na Primorskem, Darja pa v Ljubljani. A njuna živahna narava priča, da bi se znašla kjerkoli. Poročena sta 34 let, imata štiri otroke in kot pravita zase, sta aktivna tam, kjer je potrebno. Sta člana DiŽ-eve zakonske skupine, pomagata v župniji, sodelujeta v Skupnosti krščanskega življenja ... Naš pogovor pa se je tokrat osredotočal na Božjo besedo in kako jo živita v vsakdanjem življenju.

Kdaj pa sta potem začela resnično živeti vero?

Mirko: Imel sem to srečo, da sem hitro začel ministrirati in ta fantovska družba je veliko utrdila mojo vero. Živeli smo blizu semenišča v Vipavi in sem imel veliko te družbe – ravno v pravem obdobju življenja, ko sem se iskal in ko sem se izgrajeval. V mladosti sem začel hoditi na duhovne vaje in tam veliko poglabljal vero.

Skozi srednjo šolo in študentska leta sva dala veliko skozi. Jaz sem bil celo v malem semenišču, bil sem v noviciatu pri jezuitih, ampak kot kaže to ni bil moj klic, ampak zgolj ambicija. Ko sva prišla skupaj, sva bila že močno duhovno formirana.

Darja: Jaz sem imela zelo močno podporo v domači župniji. Kaplan Vlado Pečnik nas je zelo veliko vključeval, jaz sem naredila Katehetsko pastoralni tečaj in učila verouk. Zelo močne in pomembne so bile zame ignacijanske duhovne vaje, saj so me oblikovale in tam sem se naučila tudi poslušati.

Kaj vama pomeni Božja beseda in kako jo vpeljujeta v zakon?

Darja: V začetku, ko sva se poročila, sva zelo živela z Božjo besedo. Nad posteljo sva si obesila citat iz Svetega pisma in se ga učila na pamet. Ampak samo dokler se ni rodil prvi otrok. ? Potem pa sva iskala nove poti. Ponavljala sva na primer posamezne besede, stavke.

Mirko: Najina Beseda je iz pisma Rimljanom 5,5: Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Iz tega sva tudi živela. To je bila res najina beseda. Vse kar sva brala, naju je vodilo k temu. Zdaj za nazaj vidiva, kako so naju te besede potrjevale.

Darja: Jaz sem dobila za pokoro, da preberem celo Sveto pismo in zdaj nekaj let počasi meljem strani. Mirko pa je v programu Exodus 90. Tako se velikokrat zgodi, da vsak sam bere Božjo besedo in potem drug drugemu poveva, kaj naju nagovarja. Tu vidiva veliko bogastvo. Da gledava, kaj Duh v drugemu dela.

Vaju je Božja beseda že kdaj rešila iz “zagate”?

Mirko: Enkrat naju je beseda res na polno prevzela. Ko smo se preselili v hišo, sva si oba zelo želela četrtega otroka. A ga žal ni in ni bilo. Oba sva bila stara 46 let, ko sva se počasi že začela izogibati plodnih dni. Ravno takrat pa se je nepričakovano napovedala najmlajša hči. Zelo naju je skrbelo, bilo naju je strah. Darja je odprla Sveto pismo in prejela sva besede:  Mar me boste zasliševali glede mojih otrok in mi ukazovali glede dela mojih rok? (Iz 45,11b)

Darja: Takrat je bila ta beseda v mojih očeh kar trda, ampak sem videla, da me je prav to postavilo na realna tla in me čisto pomirilo. Videla sem, da Bog vzgaja tudi preko trde besede in da to nujno rabim. Takrat mi ne bi pomagalo govorjenje v smislu »saj bo, saj bo«. Res se nama je rodila zdrava deklica.

Sta že kdaj slišala ali sodelovala na Svetopisemskem maratonu?

Darja: Sodelovala sva že na enem izmed prvih, ko je bil še pri Svetem Jožefu. Všeč mi je bila ta celostnost. Pri maši slišiš samo en del besedila, tu pa več skupaj. To me je zelo nagovorilo.

Mirko: Kasneje sva se pridružila župnijskemu mini maratonu, kjer mi je bilo res všeč, da se občestvo preko maratona tako poveže. Ali pa da pridejo skupine skupaj brat in se tako gradi skupnost, da Božja beseda združuje. Tudi letos bereva na skupnih urah.

Kaj bi rekla tistim, ki še ne berejo Božje besede vsak dan?

Mirko: Midva poskušava tako živeti, da je Božja beseda dnevno na tapeti. Ko nekaj časa to delaš, vidiš, da se ti življenje spreminja. Tega ne delaš, da bi zadostil Bogu, ampak vidiš, da Bog tebi govori in da predvsem koristi tebi.

Darja: Velikokrat začnem branje s tem, da rečem, ta beseda je polna Svetega Duha. Če začnem s tem zavedanjem, ne razmišljam, zakaj, kako, čemu, ampak berem in besede v meni delajo.

Mirko: Meni pomaga tudi to, da ne berem Božje besede, ampak da pustim, da Božja beseda bere moje življenje – da se moje življe osvetli z Božjim pogledom. Da osvetli situacijo, da vem, kaj moram narediti.

Drugače pa: probajte pa boste videli, kako lepo je. Prinese sadove.

Dragi bralec, želiš tudi ti, da bi se v tvojem življenju kaj osvetlilo ali da bi tvoj vsakdan prinašal večje sadove? Za začetek je to lahko majhen korak. Vabljen, da se pridružiš branju na Svetopisemskem maratonu. Pridi in se okrepi.


Foto 1, 2: arhiv družine Robba
Foto 3: Canva

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja