Kaj vse (ne) raste na mojem zelniku

Verjetno se tudi vam dogaja, da vas kakšen problem miselno povsem zaposli, tuhtate ta in oni scenarij, ne veste katero pot bi izbrali … potem pa kot »strela z jasnega« naenkrat pride dobra ideja ali pa se pokaže pot do rešitve problema. Tovrstni namigi in ideje se pri meni pojavijo predvsem pri občudovanju stvarstva. Ste se kdaj vprašali, na čigavem »zelniku« je zrasla ideja oz. rešitev?

Skrivnostni trojček

Večkrat se nad svojim dosedanjim življenjem začuden sprašujem, kako to, da sem izbral ravno takšne poti, takšne odločitve, verjel danim vzgibom in idejam … da sem danes to, kar sem – mož, oče, sin, kristjan, sodelavec, prijatelj, sosed, stric, boter … Skratka obdarjen z dobrimi ljudmi in s številnimi talenti.

Prav slednji so dar Osebe, ki pri meni dolgo časa ni imela nekega posebnega mesta oz. bolje rečeno, nisem vedel kam naj jo umestim. Gre za Svetega Duha! V meni prebiva že od krsta dalje, a odkril sem ga precej pozno. Pa kljub temu sem že vseskozi deležen njegovih darov in sadov (prim. Galačanom 5,22-23). Kadar jih opazim, sem lahko prepričan, da je moje srce na pravem mestu in da Sveti Duh deluje v meni.

Sicer pa mi pojmi in dejstva okrog Svete Trojice niso nič kaj jasni. Poskušam razumeti le to, da gre res za veliko skrivnost in da jo z zemeljskim načinom razmišljanja ne morem doumeti (Bog se pač ne pusti “popredalčkati”). Je že prav tako – naj se Trojica sama razodeva, komur se hoče (prim. Luka 10,22).

Bog se pač ne pusti “popredalčkati”.

Preverjeno deluje!

Kot rečeno, sem delovanje Svetega Duha opazil dokaj pozno … Saj ne, da bi bil prej slep za Božje milosti, a vse sem pripisoval le Bogu Očetu direktno. Vendar Očetova volja do nas prihaja prav po Svetem Duhu, Tolažniku (prim. Janez 14,26). 

In Sveti Duh res deluje! Preverjeno! Pride, ko ga pokličem za kakšno dobro idejo, za nasvet, za pravo besedo pri predavanju (četudi se mi ni uspelo prej dobro pripraviti … prim. Luka 12,12), za pomoč pri vzgoji, za dobro vsebino članka pri DiŽ-u ? … Ja, prav pri slednjem se pogosto čudim, od kje sem dobil takšne besede. Povsem jasno mi je, da vsebina ni zrasla na mojem zelniku. Vse je dar od zgoraj! 

Sveti Duh je tudi Duh veselja. In prav slavilne pesmi, posvečene Svetemu Duhu so tiste, ki me velikokrat dvignejo in prebudijo veselje v meni. Sveti Duh res vžge ogenj v srcu.

Dajem naprej …

Verjetno med nami ni takšnega, ki ne bi rad slišal pohvale od šefa v službi (za dobro opravljeno delo), bodisi od svoje žene ali otrok, ali pa od povsem neznane osebe. Sam zagotovo spadam v to kategorijo. Pohvala res dobro dene. ?

A če si s pohvalami polnim le svoj ego in s tem napuh, potem dar Svetega Duha ni prišel v prave roke.

Zavestno se trudim, da pohvala, dobro opravljen projekt ali pa »zgolj« popoldan, v miru preživet z družino, ne ostane pri meni, ampak ta dar v hvaležnosti dajem naprej … do Tistega, po katerem mi je bilo vse to dano. Izreči kratko misel kot npr. »Bogu hvala!« je največkrat povsem dovolj zgovorno. Oče že razume, kaj hočem s tem povedati.

… in prisluškujem

S prepoznavanjem delovanja Svetega Duha »tukaj in zdaj« dobijo tudi binkošti povsem drug pomen. Jezusova obljuba o Tolažniku velja tudi danes in poklicani smo, da prisluškujemo Svetemu Duhu, ki živi v nas in poje »Aba, Oče«. Ne pozabimo na to, da smo tempelj Svetega Duha!

---

Foto: arhiv družine Čelik