Nadaljevanje zgornjega naslova je večini dobro poznano (Ps 127,1). Salomonova stopniška pesem je najbrž nastala na osnovi njegovih lastnih izkušenj, in sicer med gradnjo mogočnega templja. Tudi naša družina zadnje pol leta izkuša omenjeni psalm na svoj način. Konkretno. Gospod je z nami!
Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji!
Na tehtnici
Z ženo sva kar nekaj časa porabila glede odločitve, ali naj gremo v gradnjo prizidka ali ne. Čeprav se odločitev po eni strani zdi samoumevna (sploh z rojstvom 6. otroka), so naši »brlogi« lahko kaj hitro tudi preveliki. Otroci bodo namreč ubrali svojo pot.
Idejo o povečanju našega doma sva kmalu obelodanila tudi najinim otrokom. Zakonska in tudi družinska molitev je zatem vključevala tudi prošnjo za pravo odločitev. Kar dolgo ni bilo kakšnega jasnega »signala« z one strani nebesnega oboda … Tako, da sem se večkrat spraševal o smiselnosti najine ideje.
Na Dotiku Duha sem prosil za pravo odločitev. Tisti, ki je nad mano molil, je prebrani citat iz Svetega Pisma povzel sledeče … »ja, David bi rad nekaj gradil …«. Zame je bila to zelena luč!
Čudni tipi
No, pa smo začeli. Najprej smo razstavili obstoječo drvarnico. Ker jo ne bi mogel kam pametno postaviti, sem jo dal v oglas. Gospoda pa prosil, naj mi poišče kupca. Kar nekaj časa ni bilo odziva. Potem pa se najavi gospod z Dolenjske. Ob prvem obisku prinese dogovorjeno vsoto denarja, z naslednjim obiskom pa pripelje še svoje kolege. Sobotna akcija je »odnesla« brunarico do novega lastnika.
Med razstavljanjem sem opazoval delavce … vsak je bil svoj »patron«. Eden je kadil kot Turek, drugi je očitno imel za sabo kratko petkovo noč, tretjemu so šle kletvice iz ust kot po tekočem traku. Ko sem bil že na tem, da bi jih v mislih obsojal in se zgražal, me je prešinilo: »Delavce sem ti jaz priskrbel«. Od tu naprej me je navdajala hvaležnost.
Poskrbljeno za material
Gradnja je tudi precejšen finančni zalogaj. Večkrat sem preverjal (primerjal) ocenjene stroške in privarčevana sredstva … in kje bi še lahko kaj privarčevali. Gospodu smo in še vedno v molitvi izročamo prav vse – delavce, material, gradbišče …
In Gospod sliši naše prošnje, čeprav je njegova časovnica večkrat drugačna od moje.
Sosed nam je ponudil (oz. podaril) kar zajetno število zidakov. Zanimivo – njegov sin je pred kratkim gradil hišo, a se je odločil za druge zidake … in tako so ti ostali za nas! Z njimi smo lahko zgradili celotno pritličje. Še kakšna podobna zgodba bi se našla, npr. z lesom za ostrešje …
Prosite in vam bo dano
Gospod res (po)skrbi za svoje ljubljene otroke. Pošilja nam dobre delavce in poskrbi za njihovo odzivnost, priskrbi material, finance, skrbi za varno delo …
Vmes pa kdaj preizkuša tudi mojo (ne)vero in mi vseskozi daje vedeti, da je z nami, da on vodi ta projekt.
Bog nam dan za dnem izkazuje dobroto … in tudi mi smo jo dolžni izkazovati naprej. Nikoli namreč nimamo tako malo, da ne bi mogli deliti z drugimi (Luka 6,38).
Foto: arhiv družine Čelik
