V čem bi rada bila podobna Mariji … pa nisem

V Marijinem mesecu, v mesecu rožnega venca, se za hip ustavimo pri Mariji in se od nje naučimo poslušanja.

Marjeta Bec

Marija pa je besede ohranila in premišljevala v svojem srcu…. Stavek iz Lukovega evangelija, po Jezusovem rojstvu. In podoben stavek še enkrat, ko Marija in Jožef Jezusa po treh dneh iskanja najdeta v templju in sta deležna njegovih besed: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2, 49) Kar ostre besede za dvanajstletnika. Marijo so gotovo zabolele, toda z ničemer ni dala tega vedeti.

Mislim si, da bi bil prav vsak mož vesel žene, kot je bila Marija.

Žene, ki je mnoge stiske, s katerimi je bila soočena, ohranila zase in jih premišljevala v svojem srcu. Iz katere ni izbruhnil slap besed, ko se ji je zgodila krivica. Koliko nas, sodobnih žena, je še sposobnih tega? Sama zase vem, da bi bilo za mojega moža (pa tudi otroke, sodelavce in prijatelje) nadvse blagodejno, če bi tudi sama večkrat sledila Marijinemu zgledu. Da bi znala ustaviti svoj jezik in premisliti, ali je res potrebno, da to, kar čutim, takoj in brez premisleka izlijem na svoje bližnje.

Na to, da sem prehitra v besedah in počasna za poslušanje (prim. Sir 5, 11), me pogosto opozorijo moji otroci. Moja nepotrpežljiva narava namreč poskrbi, da rada skačem v besedo in dokončujem stavke drugih ljudi, pri čemer velikokrat tudi zgrešim, kaj je bilo tisto, kar so mi želeli povedati. Jim takoj ponudim odgovor, rešitev težave. Če to isto naredi z mano moj mož, sem nanj jezna. Saj vendar ne potrebujem rešitve, samo pozorno poslušanje! Pa vendar sama ravnam popolnoma enako.

Ženske smo sploh nagnjene k temu, da rade in preveč govorimo.

To je sicer v naši naravi, saj že samo z govorjenjem o tem, kaj nas teži, rešimo polovico težav. Toda s tem znamo biti naporne za naše može, od katerih pričakujemo, da nas bodo vedno znova poslušali. Pa ne le to, pričakujemo celo, da nas bodo razumeli! In to takrat, ko še same sebe ne razumemo najbolje. Moj mož, ki je dober poslušalec, mi v tovrstnih trenutkih navadno reče:

»Žena, ne razumem te, te imam pa vseeno rad, celo takrat, kadar me jeziš.«

Jezikavi Jezus?

Zato bi se lahko večkrat priporočile Mariji, ki je naša Nebeška Mati. Mislim si, da se je tudi Marija – kljub temu, da je besede premišljevala v svojem srcu – kdaj s kom pogovorila. Gotovo je Bogu, kateremu je z besedami: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi,« obljubila pokorščino, kdaj pa kdaj potožila, da ji je težko. Gotovo se je pri vzgoji soočala s podobnimi težavami kot vse druge matere. Gotovo jo je zabolelo v dno srca, ko ji je Jezus v Kani Galilejski na njeno opozorilo, da bo zmanjkalo vina, zabrusil: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« (Jn 2, 4)

Če bi kaj takega meni rekel kateri od mojih otrok, bi sledila pridiga.

Marija pa je strežnikom na poroki rekla, naj storijo, kar jim bo Jezus naročil. Kakšna ponižnost!

Kadar se sama znajdem v situaciji, ko sem slabe volje ali jezna, se velikokrat obrnem na Svetega duha in ga prosim za pomoč.

Na začetku sem ga prosila za prave besede. Toda čim sem odprla usta… Ni šlo. Zdaj raje prosim, da bi v trenutku razburjenja zmogla biti tiho in počakati z besedami, dokler se ne umirim. Če se uspem zadržati, si vzeti nekaj časa za premislek, se vprašati, zakaj me je nekaj »spravilo na obrate«, večinoma vedno odkrijem, da je dogodek odprl eno od mojih še ne zaceljenih ran. Izročim jo Gospodu in prosim, naj jo on zaceli. V tem času se umiri tudi moje srce. In veste kaj? V veliki večini primerov ne čutim več potrebe po besedah.

Biti hiter za poslušanje in počasen za govorjenje. Tako svetuje modri Sirah in v tem nam je lahko največji zgled prav Marija. Mislim si, da bi bilo naše življenje v družinah, pa tudi v širši skupnosti veliko lepše, če bi se v tem zgledovali po naši Nebeški Materi.

 

Članek je bil prvotno objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Lakota po očetu: Zakaj vsi v sebi nosimo to hrepenenje?

Vsi v sebi nosimo lakoto po očetovi potrditvi in blagoslovu – besedi, ki nam pove, kdo smo. Ker naši zemeljski očetje niso popolni, to ranljivost pogosto prinašamo v svoj zakon in starševstvo. Osvobajajoče spoznanje je, da naši očetje niso in rabijo biti Bog. Preberite, kako sprejeti objem nebeškega Očeta, ki nam teče naproti, in kako lahko še danes začnemo zares blagoslavljati svojega zakonca ter otroke.
Benjamin Siter

Bi lahko bila umetna inteligenca moj idealen zakonec?

Vedno te razume, se ne utrudi in nima slabega dne ... Se sliši kot idealen zakonec? Morda, a to je bil opis umetne inteligence! Ta te ne more objeti, zate tvegati ali zares ljubiti. Ja, resničen zakon je nepopoln in včasih težak, a ravno zato pristen. Odkrijte, zakaj tehnologija ne more nadomestiti bližine in kako otroke danes vzgajati za zdrave odnose.
Gostujoči avtor

Je pametni telefon postal pomembnejši od vašega zakonca?

Sedita na kavču, a namesto drug drugemu v oči zreta vsak v svoj zaslon. Ali pa vso svojo energijo in čas usmerjata le v uresničevanje ciljev vajinega otroka, vajin odnos pa ob tem počasi bledi. To sta najpogostejši pasti sodobnega časa, v kateri se mimogrede ujamemo. Terapevt Miha Kramli opozarja, da pristen in trden zakon deluje kot najmočnejši naravni antidepresiv ter ščit pred zasvojenostmi. Sta pripravljena odložiti zaslone in ponovno odkriti lepoto vajine bližine?
Uredništvo

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.