Čustva so vajini »parkirni senzorji« – ali vozita na slepo?

Se vama dogaja, da v zakonu kar naenkrat »poči«? En trenutek se pogovarjata o logistiki, naslednji trenutek pa sta sredi hladne vojne ali glasnega prepira. Zelo verjetno sta preslišala opozorilno piskanje. Ali pa sta prerezala kable svojim »parkirnim senzorjem«?

Uredništvo

Terapevt Miha Novak v podkastu Odnosi so zakon uporablja odlično prispodobo: čustva so kot parkirni senzorji v avtomobilu. Njihova naloga ni, da nam grenijo življenje, ampak da nas opozarjajo na ovire in nam pomagajo varno krmariti skozi odnose.

Zakaj bi kdo prerezal žice senzorjem?

Predstavljajte si, da vozite avto, senzorji pa neprestano piskajo. Ker vam gre zvok na živce, preprosto prerežete kabel. Tišina je olajšanje, a sledi neizbežen trk.

Mnogi med nami smo odrasli v okolju, kjer je bilo čustev preveč ali pa so bila nevarna zaradi travm, alkoholizma ali preteklih vzorcev. Da smo kot otroci preživeli, smo te »kable« prerezali in se naučili, da ničesar ne čutimo.

Posledica v zakonu? Ne zaznamo, kdaj se bližamo nevarnosti. Vozimo »na pamet« in se čudimo, zakaj se nenehno zaletavamo. Ne čutimo jeze, ko bi bilo treba postaviti mejo, in ne čutimo veselja, ki je nujno za povezanost.

Slovenski tabu: Jeza ni enako agresija

Kot narod smo pogosto zaznamovani s prepričanjem, da je treba biti »priden« in da je tisti, ki »dvigne glavo«, nevaren. Vendar Miha Novak opozarja:

Jeza je edino čustvo, ki naredi premik.

Daje nam energijo, da rečemo: »Dovolj imam takega vedenja!« ali »Za najin zakon se bom boril!«. Brez nje ni sprememb – ne pri reševanju zakona ne pri osebnih izzivih.

A pozor! Ali ločimo med jezo in agresijo? Jeza je klic na pomoč in zahteva po spremembi: »To me boli, ustaviva se in urediva.« Agresija pa je napad, ki drugega poniža ali rani. Sem spadajo tudi sarkazem, cinizem in uničujoča »tiha maša«. Medtem ko jeza gradi meje, agresija ruši mostove.

Brez varnosti ni igrivosti (in ne spolnosti)

Če so vaši senzorji ves čas v »rdečem polju« zaradi strahu ali stresa, vas to izčrpa. Telo porabi vso energijo za preživetje, v takšnem krču pa ni prostora za užitek ali igrivost.

Za dober zakon potrebujemo veselje kot stanje sproščenosti – podobno otroku v peskovniku, ki ve, da je varen in se lahko igra. Brez te varnosti v odnosu ni prave ranljivosti in ne spolnosti.

Servisni nasvet za ta teden

Namesto da se ukvarjata le z logistiko in »servisiranjem« otrok, preverita svoje senzorje. Ko naslednjič v telesu »zapiska« (stisk v želodcu, napetost, vročica v glavi):

  1. Ne ignorirajta. Ustavita se.
  2. Vprašajta se: Kaj mi sporoča telo? Je to strah? Je to jeza, ki zahteva spremembo? Je morda žalost?
  3. Ponovno vključita senzorje. Čustva niso modna muha, ampak vajini zavezniki pri odločanju.

Želita popraviti svoje senzorje in se naučiti varne vožnje skozi zakonske izzive? Poslušajta celotno epizodo podkasta, prav tako pa vabljena v aplikacijo NajinEp, kjer vaju čakajo konkretni koraki za povezovanje …

Mija in Luka: “Zakonska skupina je bila za naju rešilna bilka”

Mija in Luka Šušteršič sta poročena 27 let in imata pet otrok. V njunem zakonu ni manjkalo lepih trenutkov, pa tudi ne preizkušenj, utrujenosti, osamljenosti in nerazumevanja. Ko sta se znašla v resni zakonski krizi, ju je pot pripeljala v zakonsko skupino. Prvo srečanje je bilo zanju pravi kulturni šok, toda prav tam sta počasi začela znova odkrivati drug drugega. Preberite njuno zgodbo o poti iz stiske v gradnjo boljšega odnosa.
Gostujoči avtor

Je pametni telefon postal pomembnejši od vašega zakonca?

Sedita na kavču, a namesto drug drugemu v oči zreta vsak v svoj zaslon. Ali pa vso svojo energijo in čas usmerjata le v uresničevanje ciljev vajinega otroka, vajin odnos pa ob tem počasi bledi. To sta najpogostejši pasti sodobnega časa, v kateri se mimogrede ujamemo. Terapevt Miha Kramli opozarja, da pristen in trden zakon deluje kot najmočnejši naravni antidepresiv ter ščit pred zasvojenostmi. Sta pripravljena odložiti zaslone in ponovno odkriti lepoto vajine bližine?
Uredništvo

Kako ohraniti trden zakon, ko si naložimo preveč?

Zakaj si starši tako težko priznamo, da ne zmoremo vsega nositi na lastnih ramenih? Dr. Andreja Poljanec v podkastu opozarja na past »krščanskega perfekcionizma« in žrtvovanja, ki družino izčrpava namesto povezuje. Bližina med zakoncoma se ne gradi le na redkih vikend odklopih, ampak na vsakodnevnih drobnih zmenkih ter na pogumu, da si dovolimo poiskati pomoč od zunaj. Preberite, kako stopiti iz izčrpanosti v mir in radoživost!
Uredništvo

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.