Terapevt Miha Novak v podkastu Odnosi so zakon uporablja odlično prispodobo: čustva so kot parkirni senzorji v avtomobilu. Njihova naloga ni, da nam grenijo življenje, ampak da nas opozarjajo na ovire in nam pomagajo varno krmariti skozi odnose.
Zakaj bi kdo prerezal žice senzorjem?
Predstavljajte si, da vozite avto, senzorji pa neprestano piskajo. Ker vam gre zvok na živce, preprosto prerežete kabel. Tišina je olajšanje, a sledi neizbežen trk.
Mnogi med nami smo odrasli v okolju, kjer je bilo čustev preveč ali pa so bila nevarna zaradi travm, alkoholizma ali preteklih vzorcev. Da smo kot otroci preživeli, smo te »kable« prerezali in se naučili, da ničesar ne čutimo.
Posledica v zakonu? Ne zaznamo, kdaj se bližamo nevarnosti. Vozimo »na pamet« in se čudimo, zakaj se nenehno zaletavamo. Ne čutimo jeze, ko bi bilo treba postaviti mejo, in ne čutimo veselja, ki je nujno za povezanost.
Slovenski tabu: Jeza ni enako agresija
Kot narod smo pogosto zaznamovani s prepričanjem, da je treba biti »priden« in da je tisti, ki »dvigne glavo«, nevaren. Vendar Miha Novak opozarja:
Jeza je edino čustvo, ki naredi premik.
Daje nam energijo, da rečemo: »Dovolj imam takega vedenja!« ali »Za najin zakon se bom boril!«. Brez nje ni sprememb – ne pri reševanju zakona ne pri osebnih izzivih.
A pozor! Ali ločimo med jezo in agresijo? Jeza je klic na pomoč in zahteva po spremembi: »To me boli, ustaviva se in urediva.« Agresija pa je napad, ki drugega poniža ali rani. Sem spadajo tudi sarkazem, cinizem in uničujoča »tiha maša«. Medtem ko jeza gradi meje, agresija ruši mostove.
Brez varnosti ni igrivosti (in ne spolnosti)
Če so vaši senzorji ves čas v »rdečem polju« zaradi strahu ali stresa, vas to izčrpa. Telo porabi vso energijo za preživetje, v takšnem krču pa ni prostora za užitek ali igrivost.
Za dober zakon potrebujemo veselje kot stanje sproščenosti – podobno otroku v peskovniku, ki ve, da je varen in se lahko igra. Brez te varnosti v odnosu ni prave ranljivosti in ne spolnosti.
Servisni nasvet za ta teden
Namesto da se ukvarjata le z logistiko in »servisiranjem« otrok, preverita svoje senzorje. Ko naslednjič v telesu »zapiska« (stisk v želodcu, napetost, vročica v glavi):
- Ne ignorirajta. Ustavita se.
- Vprašajta se: Kaj mi sporoča telo? Je to strah? Je to jeza, ki zahteva spremembo? Je morda žalost?
- Ponovno vključita senzorje. Čustva niso modna muha, ampak vajini zavezniki pri odločanju.
Želita popraviti svoje senzorje in se naučiti varne vožnje skozi zakonske izzive? Poslušajta celotno epizodo podkasta, prav tako pa vabljena v aplikacijo NajinEp, kjer vaju čakajo konkretni koraki za povezovanje …
Foto: Gemini, arhiv DiŽ, NotebookLM
